SZM - Po slovesnosti v Trenti ob razglasitvi Čezmejnega...

SZM - Po slovesnosti v Trenti ob razglasitvi Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe.
Na srečanju v Trenti smo se zahvalili vsem, ki so pripomogli k
razglasitvi Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe
Javni zavod Triglavski narodni park in Naravni park Julijsko predgorje iz Italije
sta v petek v Trenti pripravila slavnostno srečanje ob razglasitvi Čezmejnega
biosfernega območja Julijske Alpe. Tako smo skupaj s partnerji in deležniki
pozdravili novo Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe in se zahvalili vsem, ki
so prispevali k njegovemu uresničenju. Razglasili smo tudi dva ambasadorja
Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe.
Udeleženci srečanja v Trenti so si najprej ogledali predstavitveni film Narava brez
meja, ki predstavlja naravne in kulturne znamenitosti območja. Goste sta uvodoma
pozdravila direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) dr. Tit
Potočnik in predsednica Naravnega parka Julijsko predgorje Annalisa Di
Lenardo. Za kako veliko, bogato in že doslej povezano območje gre, sta predstavila
Mojca Smolej iz JZ TNP in Stefano Santi iz Naravnega parka Julijsko
predgorje.
Pri tako pomembnih dogodkih, kot je kandidatura za naziv čezmejno biosferno
območje, je vloga ministrstev, vlad, deželnih vlad in drugih državnih organov
oziroma inštitucij zelo pomembna. O tem sta spregovorila Fabrizio Fattor, direktor
Službe za biodiverziteto pri Avtonomni deželi Furlanija Julijska krajina, in
mag. Suzana Zupanc Hrastar, vodja Sektorja za naravne vrednote in
zavarovana območja na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Več o razglasitvi
Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe in o Unescovem programu Človek in
biosfera pa sta povedala Francesca Bampa iz beneškega Unescovega regionalnega
urada za znanost in kulturo v Evropi in Gašper Hrastelj, direktor Urada za
Unesco in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

Razglasili dva ambasadorja Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe
Mednarodni značaj novoimenovane biosfere spodbuja, zahteva in nenazadnje
pričakuje vključenost mednarodnih odločevalcev in državnikov, s skupnim ciljem
trajnostnega razvoja na tem tako edinstvenem delu sveta. Zato sta ambasadorja
Čezmejnega območja Julijske Alpe postala poslanka Državnega zbora Republike
Slovenije mag. Alma Intihar s slovenske strani območja in nekdanji predsednik
Naravnega parka Julijsko predgorje Andrea Beltrame z italijanske strani. Mag.
Almi Intihar smo ta častni naziv podelili zaradi pomembnega vpliva in podpore
trajnostnemu razvoju na državni ravni in njenih prihodnjih prizadevanj za ohranjanje
narave, naravne in kulturne dediščine ter trajnostnega razvoja na mednarodni ravni
upravljanja Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe. Andrea Beltrame pa si je
naziv prislužil zaradi svoje življenjske zavzetosti in vztrajnosti pri vzpostavljanju
Biosfernega območja Julijske Alpe s čezmejno vizijo in mednarodno razsežnostjo ter
zaradi močne osebne angažiranosti za doseganje tega cilja.
Za kulturno popestritev dogodka so poskrbeli pevke iz Trente, Barski oktet in
sodelavci obeh parkov. Na slovesnosti so bili poleg številnih domačih in tujih gostov
prisotni tudi mladi nadzorniki z obeh strani meje.
Razglasitev pred enim mesecem v Maroku
Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe je bilo razglašeno 5. julija 2024 na 36.
zasedanju Mednarodnega koordinacijskega sveta Unescovega programa Človek in
biosfera (MAB) v Agadirju (Maroko). S tem sta se združili dve obstoječi biosferni
območji – Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani in italijansko
Biosferno območje Julijske Alpe.
Unescov program Človek in biosfera (MAB) šteje 759 biosfernih območij po vsem
svetu, od tega je čezmejnih le 25. Priprave na kandidaturo za razglasitev Čezmejnega
biosfernega območja Julijske Alpe so se začele pred dobrim letom in pol.
Upravljavca Triglavskega narodnega parka in italijanskega Naravnega parka Julijsko
predgorje sta pripravila obsežno kandidaturo, ki jo je slovensko Ministrstvo za
naravne vire in prostor v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco in

v dogovoru z italijanskim nacionalnim tehničnim odborom programa lansko jesen
predalo sekretariatu Unescovega programa Človek in biosfera (MAB).
Podpora številnih deležnikov tako iz Slovenije kot iz Italije
Ob razglasitvi je svetovalni odbor Unescovega programa Človek in biosfera (MAB)
pri svoji odločitvi izpostavil tudi opravljeno delo za vključitev različnih deležnikov
na obeh straneh meje za sodelovanje in podporo kandidaturi. Priprave na oddajo
kandidature so med drugim obsegale šest tematskih spletnih srečanj, v katerih so
sodelovale institucije, združenja in podjetja iz različnih sektorjev, tako italijanskih
kot slovenskih. Številni deležniki so izrazili razumevanje priložnosti, ki bi jih
Julijske Alpe pridobile, če bi postale čezmejno biosferno območje. Kandidatura je
bila deležna kar 82 pisem podpore deležnikov, ki so jih prijavitelji priložili k
oddanemu dosjeju h kandidaturi, kar je bilo ključnega pomena za razglasitev
čezmejnega območja. Vsebovala je tudi delovni načrt za Čezmejno biosferno
območje Julijske Alpe, v katerem je zbranih 49 konkretnih projektov, ki bi
vključevali skupnost in lokalne deležnike na slovenski in na italijanski strani.
Razglasitev naj bi bila tudi spodbuda oblasti obeh držav oziroma regij k nadaljevanju
s skupnimi ukrepi za prihodnjo razširitev čezmejnega biosfernega območja, ki
izhajajo iz aktualnih tristranskih projektov med Italijo, Slovenijo in Avstrijo o
ekološki povezanosti in skupni strategiji trajnostnega turizma, z namenom vključitve
Naravnega parka Dobratsch v Avstriji kot dela razširjenega čezmejnega biosfernega
območja.
Nadaljnje aktivnosti Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe lahko
spremljate na spletni strani www.julianalps-mab.eu .