Damixy - Zadnja sporočila

V štirih dneh iz slikovitega Landmannalaugarja v zeleno dolino Torsmork po eni najbolj posebnih poti našega planeta – Laugavegurin

Landmannalaugar je tudi začetek ali pa konec ene najlepših pešpoti našega planeta – Laugavegurin – poti toplih vrelcev. Skozi polje črne lave in mimo vročih sulfatar se povzpnemo pod vznožje najslikovitejše gore na Islandiji – Brennisteinsalde. Pogledi na barvno paleto gora se lepšajo z vsakim višinskim metrom. Večino vzpona opravimo v prvi uri in pol, potem pa pridemo na bolj planotast svet. Na poti do najvišje točke poti lahko občudujemo številna področja vročih vrelcev, mogočne ledenike v ozadju, polja plovca... Če skrenemo stran s poti, lahko pridemo do najbolj zanimivega polja vročih vrelcev ter do najglasnejšega gejzirja ob poti, Storihverja. Preden se spustimo do koče se sprehodimo še po najlepšem obsidianu na Islandiji na področju Hrafntinnusker. Če je vreme lepo bo z lepimi razgledi poplačan sprehod do ledenih jam Ishellir, kjer so kontrasti med ledom in ognjem med najbolj izrazitimi na Islandiji. V ozadju kraljuje vulkan Hekla, pred njim pa izjemno polje vročih vrelcev. Tukaj se konča običajno prvi dan.
Drugi dan nam pride v obzorje mogočen ledenik – Myrdalsjokull. Večji del poti se vije po barvnih riolitih. V ozadju pa že zaznamo črn svet lave in bele ledenike. Preden prispemo do naslednje koče ob jezeru Alftavatn, nas čaka še ledeno hladno doživetje, prečenje ledeniške reke. Popoldne jo lahko mahnemo na kakšen hrib v okolici, vržemo lahko karte, preberemo kakšen odlomek iz kakšne knjige, zaigramo partijo šaha…
Tretji dan nas vodi pot od jezera Alftavatn proti dolini Hvangill. Čakajo nas dve prečenji ledeniških rek. Hodimo po črni lavi, kot da bi bili v puščavi. Tisti, ki imamo malo smisla za orientacijo, zavijejo malo stran s poti in se popolnoma približajo ledeniku Entujokull, kjer lahko opazujete globalne klimatske spremembe dobesedno v živo. Od koče se je vredno še sprehoditi do slikovitega in 200 metrov globokega kanjona. Zadnji dan čaka popotnika sprva nekaj zanimivih sotesk, prav tako pa se odprejo pogledi na ledenike. Pokrajina postaja bolj zelena, preden pa prispemo do cilja v dolino Torsmork pa čaka pohodnika še ledeno hladno doživetje, prečkanje reke Tronga. Torsmork je z gozdom in cvetjem poraščena ledeniška dolina. V njej je vredno ostati še vsaj en dan, se povzpeti na okoliške vrhove in absorbirati lepoto ledenikov, s snegom pokritih gora in opazovati nenavadne formacije iz lave.
V zadnjih dveh letih smo se kar trikrat povzpeli do lave, ki je bruhala leta 2010. Letos smo opazovali še vedno živo lavo manj kot pol metra pod površjem. Izjemno doživetje. Smo tudi edina slovenska potovalna agencija, ki vas vodimo na novo lavo. V letu 2012 smo pripravili dve potovanji na Islandijo. Poglejte naše programe na www.ekopotovanja.com
Naj še slike povedo svojo zgodbo.
Islandija

Pozdravljen Kozorog,
Se strinjam, potovanje sam, v dvoje ali skupini ima svoje prednosti in slabosti. Če gremo sami in z rednim avtobusom, nas avtobus pripelje z nekaj vmesnimi postanki do Landmannalaugarja. Mi pa se lahko ustavimo in absorbiramo pokrajino tam, kjer je pokrajina najlepša in kjer mi želimo. Pot sem prehodil kot vodnik že šestkrat, v obeh smereh, enkrat smo šli tudi do Skogarja, danes pa je po »stari poti« od Thorsmorka do Skogarja lava, kar daje potovanju še poseben čar. Piko na i potovanju pa dodajo zanimivosti ob poti mimo katerih gre velika večina nevede, da tam sploh obstajajo. Ob velikem vrelcu in ledenih jamah še nismo srečali žive duše. Letos smo 30 cm pod površjem občudovali živo rdečo lavo. S skupinami smo bili na Islandiji že v juniju in tudi pozno v avgustu. Junija je več snega, konec avgusta pa se pojavijo že čudovite jesenske barve. Konec julija smo doživeli babje pšeno, na prelazu pa je snežilo. Za pravega planinca šteje doživetje, ki ga jaz ne bi omejil na 5 tednov. Islandija ni za ljudi, ki bi se statistično obremenjevali z vremenom. Podatek, da bi bil povprečno v avgustu v Reykjaviku samo en sončen dan je po moje iz trte zvit. Iz mojih 15 potovanj na Islandijo tega ne morem potrditi.

Ksena, sijajno si opisala naše potovanje po Grenlandiji. Kot vodnik mi je bilo eno najboljših potovanj. Po desetih letih sem še enkrat stopil na ta del sveta, ki me fascinira že več kot desetletje in upam, da to ni bilo moje zadnje potovanje na jug Grenlandije. Poleg doživljanja spektakularne narave je bil treking po Grenlandiji potovanje v samega sebe. Grenlandija je samo hladna verzija raja.