Tudi naša izkušnja s Kekčevo domačijo je katastrofalna. Pred dvema letoma smo se z otroki mudili v Trenti, na poti iz Zapodna smo se odločili, da se ustavimo na prej omenjeni domačiji in pojemo joto. Šli smo tja, se usedli k mizi misleč, da bo kdo prišel, nas pozdravil, vprašal kaj bomo. Nič od tega, gospodar (to kdo je,smo ugotovili kasneje) je nemoteno čistil bazen, gospodinje vsaj deset minut ni bilo na spregled, ko pa je končno prišla, nam je precej arogantno povedala, da imajo ogromno dela z stacionarnimi gosti in da se nimajo časa ukvarjati z nami. Osupla sem ji povedala, da z družino ogromno hodimo po kmetijah v Sloveniji in po Evropi, da pa kaj takega še nisem slišala in doživela in šele, ko sem ji rekla, da kaj pa če sem predstavnica kake turistične organizacije in iščem primerne lokacije za naše petične goste (kar sicer ni res, ampak gospa tega ni vedela), je rekla, da naj nam bo, da nam prinese joto. No, takrat pa smo mi vstali in niti slišati nismo hoteli, da bi nam milostno prinesla krožnik jote, za katero bi potem pošteno plačali. Nauk te zgodbe: NIKOLI VEČ NA KEKČEVO DOMAČIJO in vsakomur, tudi tujcem, s katerimi imam veliko opravka in ki radi prihajajo v Slovenijo, sploh na ta košček naše dežele, povem, da naj se Kekčeve domačije izognijo v velikem loku in naj gredo jesti drugam v Soški dolini. Lastnikom pa svetujem naj se gredo na druge konce Slovenije učiti kako je imeti turistično kmetijo, kako ravnati z gosti in kako se privabi goste nazaj, predvsem pa bi jim svetovala naj se naučijo biti olikani in spoštljivi do svojih gostov. Nikdar namreč ne veš kdo tvoji gostje so in danes lahko pri tebi popijejo samo skodelico kave, jutri pa bodo prišli za en teden, s seboj pripeljali prijatelje, ti pa svoje.....