potpodnoge - Zadnja sporočila

Tokrat, ker je vreme lepo, sva šla z ženo po malček daljši poti in ne tisti običajni, parkirišče in cilj nato pa hitro nazaj. Parkiramo na parkirišču pred Jelovica-hiše in previdno prečkamo cesto. Zavedati se moramo, da smo na cesti mi moteči element, zato previdno in hitro čez cesto, ko je ta prazna. Zdaj ne nadaljujemo poti desno po asfaltni cesti, ampak se usmerimo proti starejši že zelo ''obrabljeni'' hiši, kjer se na koncu parkirišča vidi levo od hiše makadamska pot. Preidemo v gozdiček, in če je vroč dan, nadaljujemo pot v prijetni senčici. Hitro opazimo pred seboj pa vseeno malce na desni leseno ograjo, no tam je včasih obstajal lesen mostiček, preko katerega smo se povzpeli na Grajski vrt in potka je potekala do hotela, takrat še pod imenom Bor. Zato nadaljujemo v levo na rahlo vzpenjajoč hribček. Na vrhu zavijemo desno in nadaljujemo po poti. Kmalu je odcep na mostiček po katerem pridemo do hotela, ki že nekaj časa nosi ime Alma. Ne zavijemo proti hotelu, ampak nadaljujemo po poti ob jezeru, kjer lahko med grmovjem v celoti opazimo hotel Alma. Nadaljujemo po poti ob jezeru, in ko pridemo do začetka jezera, stopimo na mostiček, ga prečkamo, nato pa ne gledamo na smerno tablo, ki jo opazimo pred seboj, ampak gremo po peščeni poti naprej zopet v rahel klanček. Na vrhu gremo v levo na še opazno travnato pot in nadaljujemo proti severu. Odpre se nam razgled proti Krvavcu pa Potoški planini, Sv. Jakobu, Zaplati malček naprej pa še proti Storžiču, Planini Javornik, Veliki in Mali poljani, Tolstem Vrhu in naprej proti Karavankam. Ko prispemo na makadamsko cesto, nadaljujemo v desno in pridemo do asfaltirane ceste. Tukaj ob ovinku rasteta dva košata kostanja, lahko pa si malce oddahnemo na klopci, če le ni preveč prometa, ki z avti zasmradijo prijeten zrak. Nadaljujemo po asfaltirani cesti do prvega parkirišča, ki je namenjeno izletnikom na Sv. Jakoba in naprej. Prečkamo parkirišče in nadaljujemo po makadamski cesti do drugega parkirišča, ki je malček naprej od bolj ostrega ovinka. Zdaj se lahko odločimo za eno ali drugo varianto. Slike, ki sledijo, so po drugi varianti. Recimo prva pa je, da nadaljujemo pot po cesti, kjer kmalu zagledamo na levi hišo. Tu se odcepijo ceste, naravnost za Sv. Jakoba, desna zgornja cesta za Potoško planino ali do Sv. Jakoba, nižja pa do senčice Jakopine, kar je danes tudi naš cilj.
Midva sva se odločila za gozdno potko, ki na začetku parkirišča zavije desno. In po nekaj 10 m zmerne hoje pridemo na makadamsko pot, po kateri bi prišli, če bi se odločili za prvo varianto. Naša gozdna ni, no lahko pa tudi je bližnjica, kakor kdo vzame. Ko pridemo na širšo makadamsko pot, nadaljujemo v desno. Potka v hrib čez cesto pa nas pripelje na cesto za Potoško planino. Brezskrbno nadaljujemo do križišča in postavljene smerne table, ki nas usmeri v desno. Po nekaj korakih nadaljujemo v levo in po zelo kratkem vzpončku prispemo na cilj.
Z zapisom na tabli se lahko seznanimo z krajšo preteklostjo Josipine in ko se odločimo, da je čas za premik, gremo v dolino po drugi strani. Nama z ženo je le bolj prijetno, če je možnost, da greva po eni strani navzgor, po drugi pa navzdol. Ta pot je ožja je pa lepo prehodna in nezahtevna. Kmalu se nam med drevesi pokaže del Doma starejših občanov, tik nad katerim gre pot in precej manj časa porabimo za spust do začetka prvega parkirišča. Zdaj lahko nadaljujemo svoj potep po asfaltni cesti vse do križišča za vas Potoče, hotel Alma ali spust mimo počitniške vasice Hrib (zakaj počitniške, kar so zgrajeni v glavnem le vikendi), do parkirišča. Če se odločimo za mimohod hotela, nadaljujemo desno in si na ovinku lahko ogledamo ogromne ameriške sekvoje, nato pa jo uberemo naprej po asfaltnem parkirišču. Desno se nam odpre pogled na gore, vidimo pa tudi igrišče, kjer je možna igra odbojke na mivki. Včasih, ko je bil popularen tenis, so bila igrišča urejena za igranje tenisa. No, nadaljujemo proti hotelu, se spustimo po krajši klančini in se odločimo, gremo do avta, ali se bomo še malo sprehodili po okolici. Ko se naveličamo postanka, nadaljujemo čez mostiček, ki je razpet nad betonsko pregrado jezera Črnjava. Jezeru je ostalo ime, če tudi se ostala imena menjajo.
Zdaj ni problem najti pot nazaj, do parkirišča, kjer smo pustili avto.
Za izlet bomo porabili dobro urico hoje, sicer pa kakor kdo. Nekateri več, nekateri manj, važno je, da uživamo v naravi in se imamo lepo. Tisti, ki pa radi dirkajo, pa bodo porabili precej manj časa, samo kaj, ko so razgledi tako lepi, da se ne da kar hiteti do cilja in nazaj, ter gledati samo pod noge. No ja, sicer kakor komu paše, vsak naj se prilagodi sebi, le če je skupina, se je treba prilagoditi najpočasnejšemu članu.
Še nekaj slikic za boljšo predstavo poti, narave ob poti in kaj nam ponujajo razgledi na poti. Pa srečno na poti, kjerkoli že hodite!

Glede same teme, mislim, da je cestnina že rešena za državne ceste pri vsakoletni registraciji vozila. Ki pravi takole: "Letno dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu (včasih smo temu rekli cestna taksa) plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila." Torej, cestnine se dodatno ne bi smelo več pobirati. Druga zadeva pa so parkirišča. Ta niso omenjena kot državna lastnina ali, da se zanje plačujejo dajatve na državni ravni. Res pa je težava prekomeren promet na nekem področju. Ampak, človek je svobodna oseba in se lahko sam odloči kam, kdaj in kako bo šel kamorkoli. S tem seveda, da se upošteva neka družbena norma in obnašanje posameznikov, ki je treba pošteno priznati da so ljudje čedalje bolj nesramni in objestni, kar pa ne spada v kolikor toliko nemotečo se družbo. Če občina zagotovi neplačljivo ali plačilo z neko zmerno vsoto parkirišče in uredi spodoben prevoz do cilnje destinacije, potem se lahko omeji prekomeren promet na posameznih odsekih. Ampak je treba pred omejitvijo prometa urediti resnično sprejemljivo alternativo prevoza. Normalno je, da parkirnina traja za čas 24 ur in nikakor ne do polnoči, kadar traja parkiranje več ur oziroma do 24 ur. Da pa smo razvajeni in bi z vozilo pripeljali najraje do šanka, pa tudi vemo. In nikoli ni bil problem hoje, ko promet še ni bil gost tako, kot je dandanes in je bilo treba od avtobusne postaje do cilja pešačit kar lep čas tudi po ravnini, nato šele je prišel pravi vzpon v gore.

12. junija 2024 je pisalo na spletni strani MMC: Zapornica v dolino Vrata to sezono še ostaja odprta, bo pa treba plačati parkirnino.
Zapis pod: Dolina vrat parkiranje, da več rezultatov.
Če še koga zanima, naj pogleda vozni red za Dolino Vrat: /mk.pzs.si/novice. ph p? pid=17136 (brez presledkov)Srečno, pa kjerkoli se nahajate.

Prosim naj se ne hodi v gore v supergah. Copati (superge) niso za pohajkovanje v gorah, ampak saj pohodni čevlji. Kdor hodi po gorah, bo kmalu ugotovil zakaj so dobri, če že ne planinski čevlji pa saj pohodni čevlji. Skrbite za svoje zdravje, za tega največ lahko naredite sami. Na sprehodih v dolini pa ni problem, so pa superge odlične.

Ne bi se vmešaval v vaše pogovore. Ampak, zavedati se morate, da so časi za hojo v gore zapisani v neki srednji zmogljivosti posameznikov. Koliko časa pa kdo hodi po kateri poti je pa odvisno čisto od posameznega človeka. Nekateri uživajo v počasni hoji, drugi v hitenju, nekateri vidijo tudi naravo, drugi le svoj cilj in čas hoje. Zato se ne prerekati kakšen čas je zapisan na tabli, ampak naj vsak hodi kakor se njemu zdi prav. In ne obsojati niti počasne, niti ta hitre, če želiš imeti rad gore, bo vsak prilagodil hojo svoji potrebi s tem pa bo imel željo in veselje, da še naprej obiskuje gore in njemu ljube poti, ne pa da jih zasovraži, ker ne more nikogar prehiteti in se ne more postavljati s svojim izjemnim časom. Ljudje smo pač različni in to naj bo vednost za vse. Kdor pa se rad postavlja, naj ne zaničuje drugih, počasnejših od sebe.

Sandra se niti ne strinjam s teboj. Vsak ima neko motivacijo, da hodi v gore v naravo. Če hodi nekdo zaradi žigov krasno, samo, da hodi in ne poseda po lokalih in drgne le po mobiju. Vsekakor pa tisti, ki gre v gore, nikakor ne vidi samo žig, ampak ampak naredi kar nekaj dobrega za sebe, opazuje naravo, nekateri celo spoznajo, da je družba v gorah čisto nekaj drugega kot v dolini. Ljudje, saj večina so bolj prijazni eden do drugega pa čeprav daš ali dobiš le pozdrav, mogoče včasih še kakšno prijazno besedo. Torej, ni hoja v gore po zahtevi, hodi zato v gore in delaj tisto kar jaz, kajti nič drugega ni vredno. Pa ne bo držalo, ljudje smo različni, je pa pomembno, da človek v naravi ne dela škodo enako ljudem, da se zna obnašati v družbi in da je boljše, da je tiho, kot pa da samo jamra in obtožuje druge kakšni so.

Je pa nekaj razlike. Če kupiš te male derezice greš lahko naokoli brez problema. Seveda ne v gore. Ko pa kupiš 12 zobe dereze, pa že potrebuješ nekaj privajanja na hojo, da sam sebe ne poškoduješ. Če kdo kupi 12 zobe in se odpravi na zahteven teren, bo hodil lep čas v mukah, ker ne bo vedel kako naj stopi, da se ne pohodi ali poškoduje.

Enako želim vsem lepe praznike, veselja ob prehodu iz starega v novo leto 2023, predvsem pa zdravja in varen korak povsod, kjer se boste nahajali.

Sicer pustim vsakemu naj dela, kakor si je sam zaželel in misli, da je prav. Vseeno me pa zanima, ali bi palice prišle tudi prav pri odrivanju med tekom ali plavanjem?

Erjavčeva koča, slika v živo, pokaže na spletni strani WhatSup. kjer pa je treba vpisati 'Vršič' in ponudi za ogled v živo 2 kameri.

Sicer se nerad vtikam v določene zapise, pa vseeno. Lastnik ovac ne more vsak hip paziti na ovce, posebej, če ga ni v bližini. Žival pa je kot žival. Tudi krave serjejo po poteh kjer hodijo ljudje. Če pogledate spletno kamero Kriška gora, je lepo videti kako so rešili enak problem okoli koče. Postavitev ograje, vendar naj jo postavi v dogovoru s PZS lastnik objekta - kapelice. Zakaj vedno prestavljati stroške nekih problemov na druge ljudi ali organizacije?

Fino, te kamere saj delujejo. Ga pa ni junaka, ki bi napisal kaj je s predvajanjem kamer v živo s spletne strani What Sup. Predrago, ne bo več, bo ko se zmenimo, ali kaj drugega. Je to tako težko napisati? Saj se ne firbca preko spletnih kamer za ljudmi, ampak za pokrajino in kar sem napisal že predhodno. Da pa kdo pove nekaj konkretnega bi bilo pa tudi lepo. Drugače se pa strinjam, kaj nam koristi velik seznam kamer, če ne delujejo? Enako kot prazen bankomat, ampak je pa na seznamu. Če greš pa na spletno stran What Sup, se pa predvajajo slike večine kamer iz seznama na hribi.net. Hvala Tadej, saj nekaj kamer ki delujejo in se še dodajajo.

Pozdravljeni
Predlagam, da se kamere v živo s spletne povezave What sup, zamenja s kamerami Alpe Jadran, ki saj delujejo. Nikjer ni navedenega vzroka zakaj slednje ne delujejo več. Je pa dobro, da si ogledaš saj kakšno je dejansko vreme v nekem delu Slovenije kamor se odpravljaš. Posebej še poleti ko napovedujejo nevihte, pa se včasih pripeti, da je na območju kamor človek želi na izlet ali pohod, v resnici lepo vreme.

Pozdravljeni
Sam sem bolj mnenja, da če se plača parkirnina (ta pač pripada za vzdrževanje parkirnih mest, denar pa pobere tisti, od katerega je zemljišče), da ne more biti parkiranje na lastno odgovornost, ampak morajo biti vozila za škodo storjeno na parkiriščih zavarovana. In to povsod, kjer se parkirnina pobira. Pa še nekaj me zanima, ali gre parkirnina v davčno napoved oziroma ali se oddvaja davek ali je kar tako, pavšal za lepši prihodek?

Da dodam. Spletne kamere delujejo kot so običajno, vendar le na WhatSup camere, kjer je potrebno vpisati vsako kamero posebej. Mogoče kak namig, je bila ta povezava plačljiva in so se jim odpovedali ali je kaj drugega vmes? Najslabše je, da ljudje ugibamo ker ni pravih informacij.

Zadnje čase je na hribi net, problem s spletnimi kamerami. Nekaj časa je saj delovala povezana na WhatSup, zdaj pokaže le slike. Ne dela nobena kamera, razen AlpeJadran.si in kjer pokaže fiksno sliko.