Pot čez Pohorje z otroci priporočam v smeri od Slovenj Gradca do Maribora, saj se v dolino vračamo ponavadi zvečer, iz Maribora so pa boljše povezave v vaš domači kraj, kot iz Slovenj Gradca. Res je, da če ste v odlični kondiciji, se da turo prehoditi tudi v enem dnevu, a če želite spotoma tudi uživati, ne samo hiteti, si vzemite 3 dni.
1. dan (petek)
Ta bo najnapornejši zaradi premagovanja največjih višinskih razlik. Vožnja z avtobusom do Slovenj Gradca, zmeren vzpon do Kremžarjevega vrha, ki se proti vrhu stopnjuje. S Kremžarjevega vrha do Partizanke na Kopah sledi najnapornejši del poti, saj se pot skozi gozd najprej strmo spušča do najnižje točke, nato pa strmo dviguje skoraj vse do Kop. Glede na to, da boste s seboj imeli nahrbtnike s kar nekaj prtljage (vsaj vetrovka, nekaj obleke in vode), boste na tem delu največkrat počivali. Boste pa na tem predelu nagrajeni s pogledom na neskončno morje grmičkov vijoličastih Erik. Od Kop do najvišje točke Pohorja - Črnega vrha, boste potovali skozi neskončno morje borovnic in brusnic, ki zorijo ravno v poletnem času in kmalu za tem se boste znašli na Ribniški koči, kjer vam priporočam prvo prenočitev.
2. dan (sobota)
Po krepkem zajtrku boste tokrat nadaljevali manj naporno pot do Rogle, Peska in Klopnega vrha. Spotoma si lahko ogledate prečudovita Ribniško in Lovrenška jezera. Na Klopnem vrhu priporočam drugo nočitev, saj si boste tukaj lahko resnično odpočili na mirnem kraju. Pesek je preblizu Rogli in nanj se ljudje največkrat z avtomobili pripeljejo zabavat prav v večernih urah, ko si utrujeni pohodniki z otroci želijo počitka.
3. dan (nedelja)
S Klopnega vrha nas sedaj pot vodi do pohorskega pragozda in slapa Šumika, od tam pa brez velikih vzponov in spustov do Areha in Ruške koče. Od tam do Mariborske koče, ki je zadnja postojanka pred Bellevue-jem na Mariborskem Pohorju. Če vas tema in utrujenost še ne bosta prehiteli, od tukaj sledi spust do Poštele in Spodnjega Radvanja v Mariboru. V nasprotnem primeru vam pa tudi nihče ne bo zameril, če se z vzpenjačo odpeljete v dolino. Če ste bili domiselni, ste to storili sami, ali pa poprosili kaerega znanca, da vam pod vzpenjačo parkira vaš avtomobil, s katerim se na koncu poti lahko odpeljete domov, v nasprotnem primeru bo pa dober tudi avtobus.
Za konec se mi ne zdi odveč omeniti še, da si pred potjo uredite planinske izkaznice, tako zaradi popustov pri nočitvah, kot zaradi zavarovanja ob primeru kakega neljubega dogodka. Prav tako ne bo odveč kak zemljevid Pohorja, saj se lahko kaj hitro zgodi, da vas kanček nepozornosti zapelje daleč vstran od začrtane poti.
Srečno pot!