Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
nprima / Zadnja sporočila

nprima - Zadnja sporočila

Začete teme:
Komentari:
nprima7. 08. 2023 11:48:33
Hvala, Majdag. Ja, vprašanje kako je zdaj tam. Ker take poti kličejo po še... nasmeh
nprima6. 08. 2023 17:07:58
Razmere z dne 26. 7. 2023
Lep dan je vabil in samota ter nedostopnost Martuljških gora tudi.
Že ob vstopu v sotesko Martuljek napisi opozarjajo, da sta obe markirane poti, tako Za Akom in Pod Špikom zaprti (do Ingota normalno prehodno – koča odprta). Ko se bližaš Jesenju ti je jasno zakaj. Tudi tu so nevihte, ki so pustošile po Sloveniji terjale svoj davek. Ampak, če se sprijazniš z dodatnimi ovirami na poti in marsikaterim obvozom spodaj, zgoraj ali pa naokoli, kasneje, ko zapustiš markirano pot, sveže podrtih dreves ni več veliko.
Se pa zato orientacijski izzivi začnejo. Sploh, če si nemiren in je tvoj korak prehiter. Ampak, kjer je volja je pot, če pa je le ta začinjena še z trmo je uspeh zagotovljen.
Moji biserčki za malho spominov : objem Martuljških gora, ki te spremljajo med potjo; ko stojiš nad izvirom in ti žubori pod nogami; borovnice, sladko kisle, ki so se kot infuzija ponudile ravno ob pravem trenutku; samota, ko na celi poti ne srečaš nikogar.
Pri skali PP sem šla po levi poti in seveda nadaljevala previsoko pod Rigljico, odcep desno je bil med rušjem res slabo viden in sem ga našla le s pomočjo maPZS. Opraskana, a zadovoljna dosegla vrh, vračala pa sem se po desni in lepo obhodila Kurji vrh. V vpisni knjigi tudi videla, da je večina pristopnikov iz KG smeri, ta pot je tudi bolj uhojena.
Skratka: Kurji vrh je recept za samoto, brezpotje z ovirami, poveča fokus in umiri um – seveda je gorniška kilometrina za uspeh bistvena. Same nevarnosti na poti ni.
nprima2. 11. 2017 21:05:14
Vcerajsnji Dan mrtvih sva izkoristila za slavljenje zivljenja in sicer za dolgo zeljeno precenje cez Moze do Palca. Tura primerna za sladokusce, ki cenijo samoto, pa vendar morajo imeti v malhi tudi kar nekaj poguma, izkusenj in nemalo kondicije.
Za razliko od vecine tukajsnjih ponovitev, sva midva obiskala se petega moza, ki ga mnogi izpustijo, ker je pac ta zadnji in najnizji ter malo ven iz grebenske poti, a Dom na Zelenici se iz njega najlepse vidi.
Po Mozeh sledi nadaljevanka gor in dol cez rusevje ter skalne odseke, z še enim zoprnim detajlom pod Krjavljem (pogovorno, neuradno ime), ki pa ima nad kaminom na levi zabit klin, (info za vse tiste, ki se niste od prej pospravili varov.pasu in vrvi), a dejstvo je tudi tako, da mora prvopristopnik do njega vseeno prosto splezati.
Lep izlet, ki je obudil spomine tudi na mojo vodniško izpitno turo.

nprima29. 03. 2017 20:57:45
Razmere na dan 28.3.
Vceraj po sluzbi skocila na Stol.Cesta do Valvazorja dobro vzdrzevana, normalno prevozna. Pot do Priznice prakticno kopna, naprej snezena, vendar sneg predelan in popoldan juzen, tako da so dereze ostale v nahrbtniku. Kolikor je bil vzpon zaradi odjuge otezen, je bil spust po zahodni grapi cista pesem, se drica prakticno do Priznice. Razen brnenja helikopterja (pa tudi ta je ponehal po 15h) cista idila. Priporocam nasmeh
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies