Ja, prevozi brez avta do željenega planinskega cilja so razred zase. Včeraj smo se trije "penziči" kot nas imenujejo, zaželeli v Bohinj in nato na Peč, Rudnico in krožno okrog jezera. Že na domači postaji smo ugotovili, da ne pridemo na avtobus,(ki je že zamujal), saj je čakalo več kot 50 šolarjev za Gorenjsko! Kako poln bo avtobus že do naše postaje je bila uganka, ampak ker damo prednost šolarjem, smo hitro ugotovili, da ne pridemo v avtobus. Hitro stopimo do žel.postaje in k sreči ujamemo vlak. Izstopimo v Lescah in čakamo 1 uro na avtobus, ki je spet zamujal. Razen nas treh so bili sami tuji turisti. Končno smo v Bohinj prispeli ob 9.30, ko je bilo že prijetno toplo. Seveda smo turo skrajšali in po kavici odšli na avtobus z odhodom 12.40, ki pa ga nismo dočakali (spet veliko tujcev). Enostavno ga ni bilo! Počakali smo na avtobus ob 13h, ki je imel od Ukanca do Jezera že 10 minut zamude. Ugotovimo, da gre po avtocesti in mimo našega kraja. Vseeno vstopimo (šofer južnih sosedov, zelo neprijazen). Naredimo plan ali v izstop v Kranju in na drug avtobus ali do Šentvida in nato nazaj. K sreči preverimo vlake, izstopimo v Lescah in se z vlakom pripeljemo na domačo postajo in si tam v miru privoščimo sladoled. To ni edini primer v moji praksi, tudi na Uskovnico ni enostavno priti iz Lj.ker je shutle peljal 5 minut pred avtobusom , pa še zamude so bile. Na TIC Bled je bil odgovor na moje vprašanje, če se niso nič dogovarjali z avtobusi,da je to javni prevoz s svojim voznim redom, oni imajo svojega! In sva z možem bila primorana do Rudnega polja s svojim avtom.Toliko o velikih povdarkih na javnem prevozu,tudi če bi rad,, velikokrat ni izvedljivo.