Kostja Jerovšek - Zadnja sporočila

Včeraj 30. 8. čez Veliki greben. Pot in smer je lepo sledljiva. Kakšen možic spodaj, kje drugje itak ne gre. Na grebenu predzadnji stolp od daleč zgleda kar težko, ko pa si blizu je takoj na levi strani grebena zadaj “avtocesta”. Celo turo sam, tudi v okolici brez gužve. Sestop čez Tursko goro in preko soda brez dna na Kamniško sedlo in po cesti v Konec. Aja, namesto da bi ljudem pustili parkirat na šodru Jermance, bodo sedaj razrili ves spodnji travnik… Tista tabla za posek in spravilo lesa je brezveze, ker so gor itak vse posekali…

Odcep je približno na višini 2530 m ko prideš ven iz klinov in zajl. Tam na grebenu od koder je do vrha Škrlatice še cca 1/2 ure. Greš dol po manjšem melišču rahlo v levo in potem po širokem grebenu navzdol cca 50 višincev. Na robu je možic, od tam se držiš levo.. Po smeri so skoz možici.. vse skupaj je okoli 200 višincev. Tako kot je na sliki približno.. Pa srečno!

15. 8. 2024 s Kotla na Veliki in Srednji Rokav. Dolga, naporna (posebej povratek s Kotla) a vendar veličastna tura.
Hvala Tonetu (lijaneja) za koristne napotke. Smer vzpona je drugače zelo logična, greš tam kjer je najlažje.. vse drugo je iskanje težav. S sedla malo nižje v izrazit kamin, potem slediš novim zelo kvalitetnim štantom proti vrhu. Tudi s Srednjega sta narejena 2 štanta, midva sva šla peš tudi na dol..
V Kotlu je še sneg in en gams, ki mu ni mar za vzpone na vrh.. In kot je nekdo zapisal, “ Na vrhu nobene gužve”. Sosednja Škrlatica pa oblegana…😊

Danes sem se povzpel Nad Kuhnjo špico. Zjutraj spodaj oblačno, zgoraj “Šajba”. Se kar najde pot. Malo s pomočjo skic Heavy Bulla, kdorkoli že je to … hvala mu in mojih predhodnikov, ki so postavili nekaj možicev. Tudi sam sem enega, samo ni za namen orientacije..😊. Lepo brezpotje pod Cmirom.

Danes iz Mlinarce skozi skrito dvojno okno na Kanceljne. Pod Lešarjevim slapom je nekdo pustil rdeče pohodniške palice… kasneje na turi nisva srečala nikogar. Nadaljevala na Prevčev stolp in abzajl 3x v Hruško. Potem še lažji pristop na oba vrhova Planje in po markirani stezi nazaj do Cestarske bajte. Tura ki je bila že dolgo na spisku želja je v vseh pogledih opravičila svojo lepoto 😊 Nepozabno!

Včeraj iz Zapotoka na Zagorelec in naprej v prečenje vse do Špičice in Neimenovanega vrha, kjer končno najdem spodoben sestop proti planini Zapotok. Greben verjetno ni prav pogosto obiskan, ker so vrvice na abzajl štantih že precej klavrne in jim dodam nove. Na vrhu Oltarčka sameva en sam sumljiv klin zato zabijem še enega in povežem z novo zanko… naslednji naj jo zamenja z močnejšo! Ta del grebena je res češnja na torti. Naprej do Špičice so trave v senci še vedno mokre . V tem samotnem svetu srečaš samo kakšno lokalno kačo, trave pa so posejane z bujnim alpskim cvetjem, da je prav dišalo po rmanu. Še gamsi se ga izogibajo. 😊 Mislim da je še najbolj zoprn sestop s Špičice. Črnnim zankam je potekel rok trajanja.. zato je najboljše pomagalo cepin.
Vse v vsemu ta greben je res nekaj posebnega v vsem kar nudi in primeren samo za hribovce ki so 100 procentov suvereni v gibanju po brezpotjih. Za abzajl sva imela dve tanjši 30 m vrvi in to zadostuje, manj ne.

Danes iz Podklanca po Buflon weg mimo križa na Golobarju na Lipnik, Srednjo špico in še na Hudi vrh.
Gor grede sem si parkrat pomagal z GPS pripomočki, večinoma pa so mulatjere lahko sledljive. Pot od Podklanca do Kozjega roba je mestoma ozka in če je še namočena v tisti strmini je potrebna previdnost pri hoji.
Nad Srednjo špico me je parkrat preletel jastreb…
Tudi če so vrhovi pod 2000 m je tura kar vorng . Meni je napisalo 19 km, 1700 viš. in 8 ur in pol.. Lepi in samotni kraji so to…

Na sliki 11 je najverjetneje "Nekaj zelenega" , verjetno pa Dlakavi mleček (Euphorbia villosa)ki raste na Notranjskem. Spozna se ga tudi po dlačicah na sponji strani listov. Po tem je tudi dobil ime.

JV greben Dolkove špice je bila nekih 50 let nedokončana tura. Prvi poizkus je bil pod vodstvom Avgusta Delavca iz Mojstrane na alpinističnem tečaju v Vratih, kjer sem bil z še dvema fantoma iz Mojstrane v navezi. Toliko časa je minilo da sem še imena pozabil… v glavnam nekje na sredi nas je dobila silna nevihta in smo obračali.
Danes sem jo preplezal sam in v miru in čudovitem vremenu. Orientacijsko ni zahtevna.. pač ne iščeš težav in tam so v glavnem možici.. Z vrha sestop proti zahodu in še na Dovški Gamsovec, ker je tako pri roki in nogah.. Čez melišča pod DŠ si dokaj hitro pri odcepu za bivak. Zelo lepa tura…Posebej razgledi od Spodnje Dolkove špice proti vrhu so enkratni.

Danes dokler je še vreme, zgodaj pod Špik, čez Kotle na Peči in pod Visoko ponco skoz po snegu lepo do sedla. Od tam še skok na vrh. Vse po starem. Kar se knjige tiče je prostora glede na obiskanost še dovolj. Je pa res odtrgana platnica. Dal sem ji novo vrečko.. in se vrnil mimo 3 macesnov za Ak in v Rute domov. Nekdo je presekal nekaj ruševja od Pod Špika mimo spodnjega kotla do srednjega. K sreči ni pretiraval tako da je lepo prehodno brez da te počeše. 😊Sneg je sicer mehak a dereze in cepin sta kljub temu “obvezna oprema”.

Danes na Špičico startal iz Bavščice do lovske koče na planini Bukovnik. Spodnji del je bogato poraščen z zelenjavo med njimi dosti kopriv. Dolge hlače priporočljive. Od koče pomotoma sledil divjačinski stečini in 200 višincev višje prišel na konec sveta. Prečenje možno a preveč riskantno brez varovanja. Zato “operacija nazaj” in po grabnu do sedla Vrh Osojnika. Pri lovski koči je treba že kar zgodaj v graben višje se ne da. Na Špičico sem se povzpel s sedla med Nizkim vrhom in Špičico. Slediš najlažjim prehodom, vmes so trije klini s precej preperetimi šlingami. V mokrem je pristop, predvsem pa sestop brez varovanja precej nevaren. Jaz sem si pomagal z manjšim cepinom. Bolje to kot grabiti šope kratkih trav.😊… Še na Nizki vrh in po melišču v dolino. Steze praktično ni, razen spodaj se nekaj malega sledi proti Prevali. Od tam udobno po stezi kjer povsod bujno cveti gorsko cvetje na prvi poletni dan do planine Bale in v dolino..

Poldnik -Kopa 2063m nad Belopeškimi jezeri...

29. 10. 2022, S parkirišča pred rampo preko Planine za Skalo in do Oslove škrbine. Mirno, jasno in toplo jutro..Ne more biti boljše. Prečil greben do Malih vrat po bivši Rapalski meji.
Od Malih vrat dalje so za pomoč možici. Iz sedla je Kal desni vrh..? levi vrh je približno iste višine. Po škrapljastem svetu mimo brezen do Velikih vrat in nazaj do planine. Srečal dva ki sta prišla iz smeri VV.. Drugače je to kar samotna tura..in izredno lepa… Če ni možicev greš po občutku in ne moreš falit…

Danes 19. oktobra 2022 krožna tura preko Babanskega skednja po brezpotju do sedla pod Veliko Babo. Dol grede se ne vidi najbolje možnih prehodov kot če greš obratno.. Bo drugic bolje, zdaj vem kje je najbolj optimalna precnica.. Na Veliko Babo ni dalec …potem pa na Vrh Žlebi.. Kar nekaj grebena je očem skritega.. že misliš da je samo še malo.. pa se potegne. Lep greben. Z vrha Laške planje po markirani stezi… dobro da so možici mimo GRS bivaka in planine Gozdec do ceste.. Cesta je kar v redu..mogoče je nekaj prečnih jarkov za popazit. Ja, se kar nabere višincev za en Triglav..

Danes, 16. oktobra na lep jesenski dan iz sedla Na Žlebeh po mulatjeri do odcepa. Tista pentlja do zgornje postaje žičnice se mi je zdela malo odveč, zato sem jo skrajsal. Po travah in med balvani do steze ki vodi do sedla. Od tam so že pred mano vse opisali. Zelo lep, razgledni vrh.. še gamsi so radi tam. Nazaj isto .. malo po bližnjici mimo brezen, ki jih tu ne manjka..