madeira - Zadnja sporočila

Četrtek 28.09.2023 Še en poletno jesenski dan, ki je vabil v gore. Naredila sem krožno pot Pl. Kuhinja - Krn - Batognica - Vrh nad Peski - Jezero v Lužnici - Pl. Kuhinja. Ker je bilo med tednom, pretiranega navala ni bilo. Srečala sem same tujce. Od domačinov pa 4 gamse in enega svizca, krav pa nisem štela. Čudovit miren dan v naših čudovith gorah. Tak za polnit baterije.

Sreda 27.09.2023. Že dolgo časa sem imela v mislih Bavški Grintavec, pa nekako nisem zbrala poguma. Pa ne zaradi dolžine poti, ampak zaradi zgornjega dela poti. Z mislijo, da še vedno lahko obrnem, če ne bo šlo, se parkiram na izhodišču in krenem. Višje ko se dvigam bolj toplo je postajalo, poleti mora biti tu res vroče. Pot do Planine nad Sočo je hitro minila in uživam v čudovitih razgledih. Ko pot doseže melišča, je treba malo bolj premišljeno stopati, ampak ni panike. Pred žlebom čakam, da se pot izprazni. Ravno sestopajo trije in še trije psi. Je kar trajalo, da so spravili pse varno dol. Lahko sem si temeljito ogledala kako je speljana pot. Za gor nisem imela nekih težav in po dobrih 15 minutah sem na vrhu. Sama. Razgledi. Na vse strani. Brez oblačkov. Na vrhu je bilo kar hladno in veter, zato kar kmalu obrnem nazaj v dolino. Dol je šlo težje kot gor. Res previdno kam stopim. Ko se spustim čez žleb, si, priznam, oddahnem. Težji del je za mano. Pod žlebom me čakata dva, da gresta gor. Si zaželimo srečno pot. Pri lovski koči si privoščim daljšo pavzo in nekaj martinčkanja.
Bavški Grintavec ne vem, če me bo še kdaj videl, ampak Planina nad Sočo pa mora biti, ko zlatijo macesni, pravljična. Je že v planu za kakšnega naslednjih oktobrov.

4-5 ur vožnje Ojoj. To pa potem res ni za naredit v enen dnevu.

Indi tvoje časovnice se mi zdijo nore. Vau. Obe turi pa zelo zanimivi.
Naj te obenem še vprašam kakšna je bila pot od Tosca preko Spodnje in Zgornje Grintovice do Krstenice? Dobro označena ali se zlahkoto izgubiš?

Z javnim prevozom je mogoč tudi obisk Črne prsti. V Bohinjski Bistrici na vlak do Podbrda (se pelješ samo skozi tunel) in nato čez Črno prst nazaj do Boh.Bistrice. Do Boh.Bistrice se pa
pripelješ z vlakom ali busom.
Seveda je treba prej preveriti vozne rede.

Za celo turo sem porabila slabih 9 ur in pol.

V torek 12.09.2023 ravno obraten krog kot moja predhodnica: Vrata - Sovatna - Stenar - Križ - Bivak IV - Vrata.
Okoli 7ih se parkiram v Vratih, kjer je bilo zelo živahno. Veliko nas je želelo izkoristiti fantastičen dan, ki se je obetal. Velika večina je zavila proti Triglavu, ker na poti proti Sovatni nas je bilo samo peščica, pa še to na "varni" razdalji. Moja pot je potekala v miru in tišini. Na poti žal ni bilo kozorogov. Na Stenarju razgledi, da jih vikaš. Se ne morem odločit na katero stran se mi je zdelo lepše. Sestop do razpotja med Stenarjem in Križem, nato pa pod Križem do jeklenice in na KriŽ. Zadnji del poti pod Križem se mi je zdel zelo neprijeten, sam grušč in moraš kar fajn gledati kam stopiš. Na Križu zopet prekrasno v vse smeri. Od Križa pa po čudoviti poti proti Bivaku IV in dalje v dolino.
Krožna tura, ki navdušuje.

Četrtek 27.07.2023
Končno se je obetal res lep dan, ki sem ga izkoristila za obisk Vrtače in Svačice. Po standardni poti iz Ljubelja na Vrtačo, ki je imela kar nekaj obiska. Razgledi pa res fantastični, nebo je bilo kot umito.Spust do mesta, kjer se odcepi pot na Stol čez Vatelco, tam zavijem na to pot in prečim melišče. Občudujem Stol, ki je kot na dlani. Od sedla Belščica do vrha Svačice pa ni več daleč. Je pa strmo. Ampak vredno. Nazaj do sedla in na spodnjo pot, ki gre od Stola do Zelenice. Lep krog je bil.

Ponedeljek 24.07.2023
Napovedan je bil lep sončen dan, pa sem se odločila da grem na Ratitovec. Moja izhodiščna točka je bil Prtovč. Gor sem šla čez Razor in kot prvega obiskala Kosmati vrh. Res je, kar piše v opisu na hribi.net, na trenutke je pot kar težko sledljiva, ampak markacije so bile pa lepo vidne (tam kjer so bile). Od odcepa pa do vrha Kosmatega vrha nisem srečala nikogar. Očitno ni najbolj obiskan vrh Ratitovca. Od tam sem šla na Gladki vrh, tu je bila pa druga pesem. Ljudi kar nekaj, še več pa pred kočo. Izgleda da je koča največji magnet. Tretji vrh je bil Altemaver, nato pa sem se podala še na Kremant. Lahko uganete, tudi tu ni bilo žive duše. Dišalo je po jeseni. Vmes se je sončen dan spremenil v oblačen dan z grozečo nevihto, tako da sem jo kar hitro ucvrla nazaj do in mimo koče, čez Povden v dolino. Zadnje pol ure je deževalo, na mojo srečo sem takrat hodila po gozdu. Ko sem dosegla hiše je pa zopet posijalo sonce. Še dobro sem jo odnesla.

Očitno bom res morala vsaj še 1x v te konce, da najdem tole Vranjo peč. Koliko je pa dolg tunel/jama pod Vranjo pečjo? Da se ne izgubim kje v podzemlju.
Škoda ker ni bolj označena. Ali pa je mogoče to skriti biser za katerega vejo samo domačini?

Sem se držala smerokazov kot pijanec plota.
Mogoče pa kdaj drugič, zdaj ko mi je malo bolj jasno kje je kaj.

Za Andraško pot sem prvič slišala točno v tej temi. Glede na prebrano in videno je delovala kar zanimivo. V ponedeljek 01.05. sem jo prehodila.
Začela sem pri mostu čez Hotunjščico, tako kot bagi. Tudi smer sem si izbrala v desno. Naj mi ne zameri kopiranja. Pot je sicer odlično označena, vendar pa priznam, da sem na dveh mestih imela težave. Zdaj ne vem ali sem samo jaz spregledala markacije ali puščice kam naj grem, ali pa jih resnično ni bilo. Obakrat sem malo skrenila s poti, ampak sem se obakrat kmalu vrnila na pot. Na srečo.
Pot sama mi je bila zanimiva, nisem iz teh koncev doma, še veliko pristne arhiterkture. Razen na Gori Oljki, kjer je bilo ogromno ljudi (1.maj, kaj čem), drugje praktično nikogar.
Lepo preživet dan. Za cel krog sem porabila 7 ur.

Za tiste, ki boste hodili iz Krme proti Bohinjskim vratcem (seveda ne sedaj v snegu), objavljam slikci mesta kjer se odcepi pot v levo iz markirane poti proti Prgarci.

Cofka, hvala za opozorilo. Bila sem površna.

Včeraj (06.10.2022) v čudovitem vremenu na Lanževico. Štartala sem od koče pri Savici. Tja sem šla čez Bogatinsko sedlo, nazaj pa čez Lepo Komno. No, ne čisto. Že nekaj časa me je zanimalo kakšna je pot, ki vodi od planine Poljanice, pod Kalom, do planine na Kalu, kjer se priključi na markirano pot Komna-7 jezera. Pot je sledljiva brez težav, tudi rušje je požagano, tako da gre brez vseh težav. Pot je iz Lanževice tudi zelo lepo vidna. Od Poljanice do planine na Kalu sem porabila cca pol ure.
Z Lanževice pa fantastični razgledi na vse strani. Noro. Edino malo preveč je pihalo, da bi človek kar posedal.

Ne pri koči pod Bogatinom, ne na Lepi Komni ni nič označeno da bi bila pot do Planine za Skalo zaprta ali neprehodna.