brett - Zadnja sporočila

Na kratko: Kaj "hudiča" se zadnje mesece dogaja s tem portalom, da je prepojen z nadležnimi reklamami? Vsak drugi klik - HOP nova reklama čez cel zaslon

Izredno moteče, neokusno!

Prednost omejitve gibanja na občine je ta, da "sem primoran" odkrivati nove, manj znane občinske hribčke. Tokrat je to Raskovec, ki se dviga 656m nad morjem. Gre za z gozdom poraščen vrh na skrajnem JV občine: meji na logaško in vrhniško.

Pot predstavlja povečini gozdna steza, mestoma označena z modrimi markacijami, mestoma pa kozja stezica ali pa nič; potrebno malo smisla za orientacijo.

Vrh nima razgleda, le-ta je na S strani cca. 25m nižje. Odpre se pogled na Julijce in osrednje KSA.

Kaj lahko še dodam? Hmmm... velike zaplate čudovitega mahu na skalah. Top za jaslice

Danes po "naključju" razmer opravil pohod na ta markantni vrh nad Laškim. Že ko se bližaš Laškemu s celjske strani se izrišejo strme pečine severne strani vrha.
Opravil klasično pot, s tem, da sem parkiral v Treh lilijah in se pred in po vzponu sprehodil še po starem mestnem jedru.
Pot drugače ni kaj preveč označena, a ji ni težko slediti, ker je fajn uhojeno. Zadnji del je kar strm. Ob spustu ob slabem vremenu je lahko kar "pestro", zato je prav da so zajle.
Razgled na vrhu pa zelo lep na vse strani neba. Pod črto: kratko in sladko

Danes popoldne "skok" na vrh, da enkrat vidim Planinsko polje pod vodo... in res je kaj za videti! Narava je res čudovita in polna presenečenj, lepote

Sama pot brez posebnosti. Osebno me edino moti, ker s kolesi (downhill) uničujejo steze. Vedno večje so brazde, ob poti je veliko poškodovanega grmovja, mladih dreves, travniki razkriti. Da ne govorim o enem idiotu, ki je norel s krosko. Kamenje je frcelo več metrov po zraku, tako da sem se preventivno obrnil za 180° in pokrčil glavo, da mi ne bi kaj priletelo v prednji del telesa.
Brez manir, empatije - gas do konca...

Hvala za vse opazke! Kaj bi potem predlagali glede na moj "profil" namena uporabe? Kaj od La Sportive? Aja, želim pa obvezno, da je čevelj nepremočljiv - torej Goratex membrana, ipd.

Od septembra 2022 do danes. Samo nisem jih uporabljal za zahtevnejše hribolazenje oz. gorništvo. To pomeni za kakšen Blegoš, Ratitovec, etc. še, v skali pa ne. Najbrž bi jih drugače prej znucal. Jih pa res uporabljam za po gozdu, po parkih ZDA, potkah po občini, v dežju, plundri te dni, oz. ko mi je škoda skibuck.
Samo imam občutek, da če pa bi jih uporabljal še za gorništvo, bi šle veliko prej v smeti.
Sedaj pa bi preizkusil se kaj bolj priznanega, če bo še bolj zdržalo.

Sem pa res razmišljal o dveh parih oz. treh obutve za prosti/športni čas: nizke pohodne ojačane, tekaške in lahke pohodne za sprehode po nižinskih brezpotjih oz. makadam/asfalt.

Drugače pa povprečno prehodim/pretečem na dan 9,3km. Na leto malo pod 3500km. Od tega slabo polovico izven asfalta. Vzponov, kjer je višinca vsaj 300m (pa do 2000m) pa se zadnjih 10 let giblje 19/leto. Zato želim čevlje, ki bodo kos temu za dve leti.

Hvala za konstruktiven komentar.
Do sedaj sem za visokogorje nosil Aplinine visoke čevlje Nepal. Za ostalo pa njihove nizke pohodne Royal Vibram https://www.alpinashop.si/p20423/nizka-pohodna-obutev-royal-vibram-62741k
S slednjim (Made in PRC) sem v dveh letih in pol (vsi letni časi, razmere) prehodil cca 3000km. Sedaj je začel počasi razpadati podplat in pokati zaščitna bočna guma. Skratka do pomladi bodo out.

Te Garmont mi deluje robusten, čvrst čevelj, a vseeno dovolj estetski model za po vaških poteh
Važno mi je predvsem, da bo zdržal za vsaj dve, leti, za vse terene. To je cca 3500km.

Bi prosil za mnenje o Garmont DRAGONTAIL MNT GTX nizkih pohodnih čevljih: https://www.iglusport.si/catalog/product/view/id/237921/s/dragontail-mnt-gtx-96391/category/1204/

So vredni svoje cene? Namen: brezpotja in makadam po širši okolici bivanja, sredogorje in cca 5-7x letno visokogorje JA, KSA.

TNX!

Sem delil več desetim in vsi s(m)o potrdili. Bravo za peticijo!

Na kratko: Veni, Vidi, Vici
Start s Pokljuke ob sončnem vzhodu. Na poti od planine Konjščica do Jezerca je ob poti polno sveže nažaganih hlodov oz. tramov + količki. Kot kaže bo spomladi "akcija" Pohvalno!

Pot bp, v senčnih legah se zadržuje cm, dva snega. Drugače pa suha pot, brezvetrje, na soncu za Vikat. Cela pot naj bi trajala do cilja 5h, ob normalnem tempu, z vmesnimi postanki za fotke in občudovanja sem prišel na vrh v 3,5h. Tako da ni bavbav daleč in ni nujno s planine Blato standardno izhodišče. Edino zadnjih cca 80m pod vrhom je zelo zoprnih za dol. Gor ni panike, za dol pa res zelo previdno. Polno grušča, ozka kozja stezica, pod teboj pa par 100m lufta oz izredno strmih travišč. Na srečo sem srečal dva izkušena senior hribolazca (mož in žena) in sem se jima pridružil pri sestopu do sedla. Takoj boljši filing. Hvala vama!!!

Razgledi pa so vrhunski! Nisem se nadejal takšnih razgledov. Res vredno obiska. Res!

Pozdravljeni.

vsi opisani podvigi so z izhodiščem planina Blato. Kako pa je s potjo, če bi startal na Pokljuki, šel do Velega polja in od tam mimo planine pod Mišelj vrhom? Je sledljiva, zahtevna?

Danes opravil pohod na oba vrhova. Do bivaka IV je pot gor, gor, gor. Strmo vso pot. Mestoma potrebno poprijeti z rokami. Od bivaka (2000m), pa se svet odpre in je super pot in super razgledi. Na Gubno so se mi množici zgubili, tako da sem šel intuitivno. Na Križ pa vse BP.
Čudovito vreme, brezvetrje. Grossglockner je bil kot na dlani.
Parking for free, 3/4 poln.

Hvala za info. Vidim, da je cena za parking enaka kot potem, ko bodo rampe... V čem je potem "štos"?

Vprašanje:
do ponedeljka 4. 11. so zapornice gor. Se do takrat pobira parkirnino na koncu poti ali pa je brezplačen parking?

Hvala za info!

Ne.
Sem pa ravno ob 18h bral na MMC, da je na Poreznu požar in da sodelujejo airtractorji. In se bil izredno presenečen: kako, kdaj, kje?!?
Ker startala sva iz PB ob 8:15h in se na izhodišče vrnila ob 14h. In ne na poti, ne na vrhu (2,5h) nikjer ne duha, ne sluha o ničemer.
Držim pesti, da se vse uspešno konča. Res pa so vsa pobočja kot stepa: suha travišča!

Po parih letih je napočil čas, da ga zopet obiščem. Tokrat v hčerkini družbi.
In tako sva startala s Petrovega Brda v dopoldanskih urah, ko sonce še ni bilo visoko, a vlaga se ni dala. Pot po gozdu, strma kot veste, je bila prijetna, a ta sopara dela svoje kljub senci - cunje za ožeti, še posebej ker sva kar držala tempo.
Na vrhu super razgledi, brezvetrje in na tisoče letečih mravelj. Zato sva jo hitro podurhala h koči, v senco in na malico k prijaznima oskrbnikoma.
Vračanje po isti poti. Vse tip top označeno.

Pot je minila brez posebnosti, hčerka pa vsa vesela, da je dodala še ta vrh k Ratitovcu in Blegošu - trojica najvišjih v predalpskem svetu Slovenije + njen Erebor (Snežnik).