Fapo - Zadnja sporočila

Hvala

Bovec - spanje na Vrhu Laške Planje - Skutnik - Žaga

V ponedeljek se okoli poldneva v najhujši letošnji vročini odpravim iz AP Bovec gor po cesti proti Gozdecu. Zaradi težkega ruzaka in primanjkovanja sence sem delal pavze skoraj na vsakih 10 minut. Posledično sem do parkirišca rabil skoraj 2 uri in pol. Tam nekaj pojem in se odpravim v smeri Kanina. Pri studenčku je nekaj male vode teklo a zadosti da sem lahko nadaljeval turo (če bi bil prazen bi se moral najbrž obrniti). Še dobro urco hoje po lepi potki pa sem bil pri bivaku GRS. Tam se mi končno odprejo pogledi na veličastno Kaninsko pogorje. Med hojo po podih sem lahko dobro minuto poslušam žvižganje svizca, kako je opozarjal na nevarnost. Po odcepu za VLP se pot preseli na greben kjer je potrebnega tudi nekaj malega plezanja. Ko pridem na vrh si zgradim zavetrje, opzujem sončni zahod in na koncu me je prišel še gams pozdravit za lahko noč. Sicer sem imel v planu da bi na vrhu gledal perzeide, a me je po zahodu lune v 5 minutah zmanjkalo. Zbudim se malo pred vzhodom, nekaj malega poslikam in nazaj zaspim za dobro urco. Naslednji dan spakiram in grrm dol po južnem grebenu. Pot je kar zahtevna za se spuščat ampak počasi se da. Spustim se do bivaka in nadaljujem še do Skutnika. Tam sem opazil da imam samo še pol litra, kar je bilo za spust v Žago pri 30+ stopinjah kar zoprno. Ko pridem v dolino grem v trgovino še nekaj kupit in se z avtobusom in vlakom odpeljem domov.

Na koncu je prišlo 2300 v.m. in ~24km

Špik iz Kranjske Gore

Ker živim sorazmeroma daleč in še nimam avta je obisk visokogorja precej otežen. Tako se odločim da naredim celonočno turo na Špik. Štart ob 11 in po vršiški cesti grem proti Ruskemu križu in naprej levo proti Koči v Krnici. Po grapi sem imel sicer v temi nekaj težav z sledenjem a ni bilo večjih problemov. Pot brez posebnosti, le pod Lipnico sem malo zgrešil stezo. Na vrhu je bilo kar oblačno, tako da od vzhoda ni bilo kaj dosti. Še kake pol ure sem na vrhu počival in potem jo pičil po Kačjem grabnu da sem ulovil bus. Nabralo se je 23km in dobrih 1800 višincev.

Pred približno 2 tednoma spanje na vrhu Begunjščice.
Štart iz ŽP Žirovnica in mimo jezera gor po dolini Završnice. Po kar nekaj časa sem zavil desno gor proti Tomčevi koči. Od tam sem po navadni mimo Robleka prišel na vrh. Bilo je precej vetrovno tako da sem si zgradil zavetrje iz kamnov. Za nazaj grem mimo Poljške planine še malo naprej po grebenčku in dol proti Titovi vasi, kjer je pot bolj slabo vidna. Za gor sem rabil dobrih 5 ur, za dol 3,5.

V nedeljo Kokrska Kočna s Suhadolnika.
Cesta do izhodišča v dobrem stanju in štartam ob 6.30. Na začetku po cesti in naprej proti planini po Taški. Od tam strmo levo, kjer je malo zaraščeno ampak nič hudega. Na prečenju sta kaki dve mesti nekoliko izpostavljeni, tako da ta pot ni ravno za vrtoglave. Ko sem hodil po Srednjih Dolcih je vrh še bil na soncu, a ko sem prišel pod grapo je prišla gosta megla. V plezalnem delu je kar nekaj grušča, ki je kar smotan pri spustu. Malo pod vrhom sem moral še prečiti eno majhno snežišče, ki bo čez kak teden najbrž že kopno. Na vrhu ni bilo razgledov, in vrnil sem se po isti poti, le da sem pod planino šel po lahki poti.

Spanje na vrhu Struške, 29.-30.

Štartam z Jesenic in grem mimo Kalvarije do Križevca. Sneg se je na cesti začel pri odcepu za Belsko planino (zdaj ga je večina najbrž že skopnela). S planine grem gor po neki grapi, po stari gazi do ruševja. Tam se je s 15kg rucakom udiralo do kolen. Na vrh sem prišel po pribilžno 5 urah. Ker je močno pihalo, sem si s snega naredil majhno obzidje. Ponoči je bilo približno 5 stopinj. Naslednji dan sem šel do Križevca po isti poti, tam pa šel desno proti Črnemu vrhu in Planini pod Golico.

Nekje na Soškem?

Hudajužna-Matajurski vrh-Črna prst-Boh. Bistrica

V soboto zjutraj grem s kolom do Gorice, in skočim na vlak proti Hudajužni. Tam z železniške postaje grem malo naprej po glavni cesti, do odcepa za Stržišče. Še malo preden pridem do same vasi, zavijem levo. Po lepo sledljivem makadamu, pridem do Saneka, kjer pomalicam. Nad samo lovsko kočo je pot slabo vidna, ampak ne moreš faliti ker je je odzgoraj mulatjera. Še malo grem naprej, dokler ne pridem do možica ki označuje pot na greben. Stezica je lepo vsekana v ruševje, na travi pa je zmanjka. Naprej bi lahko šel po grapi, a je bil sneg čisto gnil, zato sem rajši šel ob njej po grušču. Na grebenu je bilo toplote konec zaradi vetra. Proti vrhu je še sneg, zato sem si za zadnjih 50m dal gor dereze. Po krajšem počitku sem šel proti Črni prsti. Tam sem pričakoval malo več obiska ma ga ni bilo. Za spust sem izbral pot po žlebu, ker je poletna še čisto zasnežena.
Na koncu dneva se je nabralo 23km in 1750 m vzpona

Boh. Bistrica-Vogar-Planina pri Jezeru-Dedno polje-hudičev most-Boh. Bistrica

Z vlakom se pripeljem ob sedmih do Bistrice, od kjer me za začetek čaka 8km ogrevanje do Stare Fužine. Tam grem v merkator po zaloge hrane, in nadaljujem proti Vogarju po strmi poti, ki je bila kar mokra in spolzka. Pri koči pojem panin in se odpravim naprej. Imel sem nekaj težav najti odcep za pl. pri Jezeru ker sem šel prezgodaj v hrib po neki vlaki, a sem z pomočjo GPS kmalu našel stezo. Sneg se začne približno na 1200, tam kjer je odcep za pl. Blato. Pred mano so hodili neki s krpljami tako da se mi je samo malo udiralo. Brez težav sem prišel do Dednega polja, kjer sem se pa zaradi močnega sneženja odločil da bo najboljše če se obrnem. Za nazaj sem šel do Vogarja po isti poti, tam pa sem zavil levo na "položno", in si šel ogledati košček korit Mostnice. Sicer bi bila za večine ljudi tura končana, jaz pa sem moral za konec v zimskih gojzarjih še nabivat asfalt za kak0 1.5 ure.
Na koncu dneva se je nabralo 36km in 1200nmv

Malo pred sedmo prideva do parkirišca v Zadnjici. Od tam po navadni poti proti Kriškim podom. Sneg se začne nekje na 1300 m. Na pribložno 1600 je plaz zasul mulatjero (nadaljeval sem direkt po žlebu gor, kjer je zimska oprema obvezna saj je sneg zelo zbit). Za nazaj sem šel tam kjer naj bi bila pot, saj je bilo bolj varno, je pa to pomenilo da se mi je kar nekajkrat udrlo do pasu. Za gor sem rabil tri ure in pol za dol pa dve. Ko sem prišel nazaj dol, je bilo nekaj avtov parkiranih kar do konca doline.

Nekje do koče je ledeno, naprej pa sneg

Mislim, dosti jih je šlo do vrha, je pa res da je na nekaterih prečenjih zgledalo kar tvegano s smučkami (pred sliko 13)

Ma ne ne, saj ni bilo tolko mraz.

Nekaj po sedmi se s kolesom odpeljem iz Kurje vasi do parkirišča (cesta je z zimskimi gumami in nekaj previdnosti prevozna). Nadaljujem po gozdu, kjer se po veliki gazi lepo hodi. Tako po dveh urah pomalicam na planini Zgornja Krma. Dvignem se še za kakih 100 metrov da pridem na sonce, kjer me je še v kratkih rokav kuhalo. Kljub kar visokim temperaturam je sneg bil trd kot beton (dereze in cepin obvezna). Na vrhu je kar pihalo tako da sem šel noter na čaj. Zatem sem si še malo ogledoval kar nekaj ljudi ki so se vzpenjali na Triglav, in odšibal nazaj v dolino. Tam se je večina snega stopila, tako da sem kolesaril večinoma po ledu, kar je pustilo kar nekaj bušk.

Ob 7 in pol pri -10°C štartam iz Mojstrane in grem po lepo shojeni gazi do Vrtaške planine in še naprej do razgledne točke (1739m), kjer se dobra gaz konča in gre naprej samo še sled krpljarja. Tako sem za zadnjih 150 m potreboval krepko več kot pol ure. Na vrhu je bilo toplo, brez vetra in fantastični razgledi. Vrnil sem se po isti poti.