Včerajšnji vzpon na Nanos s Podnanosa je bil zaradi koprene kar pravi, hladi pa itak gor vedno zaradi vetra.
Že takoj na startu začutim mediteranski zrak, ki me je spremljal celo pot.Znamenita gorska cesta se v dolgih okljukah vzpenja čez skalno stopnjo planote Nanosa vse do Vrat 800m, pri Sembijski bajti, tam tudi malo bolj zahladi.Naprej se znana pot vije s konkretnimi vzponi do hoste, kjer sem že blizu Vojkove koče na Nanosu, v 2,5h, domačini čestitali.Na vrhu je kar konkretno vleklo, da sem dobro pazil na odlomu proti Razdrtem, no za domačine malo večja sapa.V nadaljevanju hiter spust in po nekih 4km do Abrama k prijatelju medvedu.Snega pozimi v zametih par metrov, ki je pri njih skopnel šele nekaj tednov nazaj.Na Veliko noč so turisti še tekli na smučeh za kmetijo.Snezna meja je bila spodaj pri tunelu, pravijo, kot odrezano. Domaca kulinarika je tukaj neprecenljiva, ljudi ogromno, da krozniki nepretrgoma romajo iz kuhinje ven na mize, cene še ne visoke za to kvaliteto.Medved šteje že 22 pomladi in se kar dobro drži na domači burji.Še vsaj 10-15let bo živel, pravijo pri Abramu.Tudi veselje je tu doma, tisto notranje, pravo.Spust je vedno hiter, saj sem komot prehiteval vsa vozila, le na kamenje s sten na cesti je treba popaziti,skupno prev. 40km, 1200v.m.,lp!