potepinka - Zadnja sporočila

Kako lep dan bo, se je včeraj kazalo že v jutranjih urah med vožnjo. Poglede so s ceste zvabljali prvi sončni žarki, ki so barvali konice vrhov Julijcev. Oblečeni v belo imajo še poseben čar in ob tako lepem jutru si lahko samo vsake toliko zamrmraš »noro lep dan bo«. Potrditev o pravilnosti misli, se je kazala na vsakem metru do Zajzere, vedno več snega, vse naokrog prava zimska idila.

Prvotni namen je bilo krpljanje po zajzerskih prostranstvih, vendar ga je hitro zamenjala želja po razgledovanju z višine in ker je koča Grego na takšni lokaciji, da se že v dolini vidiš kako sediš na soncu in občuduješ stene Montaža, Viša, Nabojsa… ni bilo treba dolgo razmišljati. Pot so dodatno utrdili vojaki, ki so se ravno včeraj tam urili v turnem smučanju in krpljanju, pa najbrž še čem. Zato se je dalo hoditi brez krpelj, se je pa še vseeno sem ter tja ugreznilo do kolen in čez. Ampak to le popestri dogajanje na poti. Koča je bila še globoko v snegu, najbrž je zato tudi zaprta. Tam nekje spodaj so tudi klopce, zato je bilo za martinčkanje na soncu potrebno najprej nekaj improvizacije, potem pa je sledil le še užitek…

Preden se zapletem v podrobno opisovanje teh užitkov, je bolje napisati kakšno besedo o razmerah, čeprav bi bila oznaka »zimske« najbrž dovolj. Shojeno je, zaradi toplega dne je bilo ravno prav ojuženo za prijetno hojo brez pripomočkov, sneg seže vse do markacij (na drevju)… zaradi jasne noči je zagotovo tudi kaj pomrznilo, če bodo pa padavine, bo že te dni vse drugače.

Skratka, Zajzera je vedno lepa in jo je vedno težko prehitro zapustiti, zato si je bilo ob povratku še vseeno potrebno privoščiti malo krpljanja, angelčkov in podobnega…. mavžanje pa ni uspelo.

Ta izlet mi je ostal še iz zimskih dni, pa se mi ni izšel, se je pa takrat fino iti prezračiti na kakšno lažjo pot. Ker mi danes tudi praznična budnica ni pripomogla k zgodnejšemu vstajanju, je zimska ideja prišla prav. Krajših izletov željne sopohodnice so se z veseljem pridružile in na koncu je bil en prav lušten potepuški dan. Sicer brez »obveznega pranja« vmes ni šlo, ampak to je »nagrada« za tiste, ki se ne držimo reka o rani uri… Vendar je prednost pomladnih ploh v tem, da tudi običajno množično obiskane točke, več ali manj samevajo. Druga prednost je pa ta, da se oblaki hitro umaknejo, zato smo se lahko naužile razgledov in sončnih žarkov.

Razmere pa: pot je lahka, dobro markirana, o snegu ni več sledi, koča je bila zaprta, pomladnega cvetja ne manjka, o vremenu je pa težko pisati, saj je vsake pol ure drugačno.

Malo pomladi z bovškega

planina Božca?

Današnji večer v Logu pod Mangrtom proti Loški koritnici.
Se je splačalo pobegniti iz deževnih krajev

Nekaj foto-utrinkov zimske pravljice te dni... in znanilci pomladi...
Pa vse dobro v 2018!

Današnji dan je razvajal z vsem: soncem in razgledi, tudi vožnja po cesti iz vasice Pietratagliata do izhodišča na planini Poccet je minila brez kakšnih »adrenalinskih« srečanj. Od tam naprej je bilo ubiranje korakov do vrha Lipnika pravo uživanje, ker je pot res lepo speljana in tudi dobro označena. Kaj dosti novega ali drugačnega od preteklih objav ni za napisati. Ta vrh res očara z razgledi.

Na robu je, vendar ne čisto na robu, ampak v senci, nova klopca. Kolikor vem, je že nekaj časa in zelo udobna. Lahko samo pohvalim! Moram že zato, ker sem med tistimi, ki med pohajkovanji z veseljem »posvojim« kakšno klopco za uro ali dve in tiste, ki se trudijo, da mi lahko uživamo, je treba tudi pohvaliti.

O razmerah po vseh plohah in deževju ni kaj posebnega za napisati, blato se bo te dni tako ali tako posušilo. So pa tudi klopi naveličani vode in z veseljem »zagrizejo« v kaj bolj sočnega. Če jih nimate namena hraniti, vzemite zaščito.

Glede na to, da na netu že obstaja karta rastišč lepega čeveljca na območju Zelenice, ni velkavrh razkril prav nič novega.

Poleg tega smo tu gor brali tudi o že drugih rastiščih lepega čeveljca in ni bilo nikoli nobenega razburjenja. Priznam tudi lahko, da sem po zapisih tu gor tudi sama obiskala eno od teh rastišč in sem se veseljem sprehodila med "šopki", eden je bil lepši od drugega.

Pred leti je Zavod za varstvo narave tudi zbiral informacije o rastiščih, obenem pa so izdali poučno zgibanko in če jo delimo naprej, bo vedno več tistih, ki bodo občudovali rože v njihovem naravnem okolju. Povezava na zgibanko

Se strinjam, da je Zlatica objavila res pravi "pašnik za oči". Mačja ušesa so pa sploh nekaj posebnega. Je bil pravi užitek pogledati, lahko pa dodam le zlate pogačice iz Bavšice. Se tudi tam okrog počasi vse prebuja...

Ja, bi jih čist komot imel na sumu, ker so se toliko z wc-jem ukvarjal, da so tudi vodo kej flintal in zato na poteh vse čmoka pod nogami
No, danes smo imeli "popoldanci" lepše razglede od "jutranjcev"

Ni še gobarska sezona, ampak sem ter tja se pa najde kakšna. Zanimive barve in oblike, imena pa žal ne vem - mogoče pa kdo ve?

Tisti tapravi vitezi te namesto na belem konju med bele rožce odpeljejo Rožnate pomladne romantike te dni res ne manjka.
Namesto meča pa kakšno šibo najdejo.

A veste kaj? Vsi smo se iz napisanega lahko kaj naučili, kaj novega zvedeli… vse je dobrodošlo, ker če bomo povprašali za pot domačina bo poznal pod enim (ali več) imenom, če bomo vnesli v Garmina (in podobne naprave) bo najbrž poznal drugo verzijo… skratka, če kaj več vemo, je le dobro.

Je pa tako, pot tja gor je prijetna, razgledi so čudoviti … in če vas zanese v tiste konce, vam privoščim en tak lep dan kot sem ga lahko užila jaz.

Zlatica, saj veš kako gre tista Lainščkova: »…odpelji me v goro, kjer škrati živijo. …Povabi me včasih v kraje neznane,…« in včasih si v kakšnih neznanih krajih res lahko kar zapojemo. Me veseli, da so ti bili utrinki všeč.

Ločanka, sem dodala opise pod slike. Seveda z malo pomoči, ker tudi če mi povedo kaj vse vidim, si nikoli ne zapomnim vsega.

Res je lep razgled na bovško kotlino, pa tudi na okoliške gore. Še posebno, če je vreme takšno kot je bilo v soboto.
Razmere na poti so se sicer v teh dveh dneh zaradi padavin najbrž že spremenile in je mogoče snega še za kakšnega snežaka več ali pa se v dolino pride z malce bolj umazanimi gojzarji. Na kar se pa ne gre ozirati, se je bolj prijetno po množici pomladnega cvetja, ki je prava paša za oči…

Letos imamo pravo januarsko razprodajo pomladnega vremena in take razprodaje se ne sme zamuditi. Petek je bil en takih dni in na vrhu Amariane bi lahko razglede plačali po polni ceni.

Razmere so bile ugodne, jeklenice v skalnatem žlebu niso bile premrzle. Žleb je kopen, nekaj pomrznjenega snega je le v zadnjem delu (vršni greben).

Vsekakor vredno obiska, če se vam pa zdi, da je več vožnje do tja kot potem hoje, se lahko ob povratku ustavite v Pontebbi na drsališču in užijete še druge zimske radosti.