Dne 24. maja 2022 sem se odločil za vzpon na Veliko Raduho iz manj znanega izhodišča, od Rogovilca v bližini odcepa za Robanov kot, se pravi čisto iz doline. Predvidoma vsaj 1400 višinskih metrov. Pot poteka po ozki stezici, ki občasno ne spominja več na stezo. Grem mimo lepo urejene kmetije Račnik (820 m). Nadaljevanje poteka najprej po široko gozdni poti, ki dalj časa poteka na približno isti nadmorski višini 1000 m, pod južnimi ostenji, imenovanem Gozdek. Pot je tu izrazito ozka, mestoma zahteva pazljivost zaradi izpostavljenosti. Na enem mestu je upravičeno varovana z jeklenicami. Je zelo atraktivna ter ves čas spreminja smer gibanja. Ko prispem na rob Slemena, se sončni žarki prebijejo med redkejšimi smrekami. Nadaljevanje je hoja po udobnejši, a kar strmi poti do prihoda na široko prečno gozdno pot na približno 1440 m. Do planine Arta (1585 m) še približno 15 minut. Od planine Arta izberem pristop na vrh iz severno vzhodne strani. Ob stezi je bilo ogromno borovcev, veliko gorskega cvetja ter presenetljivo tudi borovnic. Razgledi v smeri vrhov KSA in Olševe so bili kar dobri, čeprav so meglice odkrivale in zakrivale poglede. Pristop je v celoti kopen.
Iz vrha sem se spustil čez spremenjen sestop iz Durc na planino Grohat, kjer trenutno kočo obnavljajo. Nadaljevanje po markirani poti v dolino mimo kmetije Tolstovršnik in približno 1,5 km asfalta nazaj do Rogovilca. Na označbi piše od Grohata dve uri, vendar je za ta čas potrebno kar dobro stopiti. Ta del tehnično ni zahteven, ima pa vse ostale vrline, kjer je potrebna previdnost. Prečenje strmin pobočij, občasno slabša sledljivost poti, prečenje aktivnega podora in podrtih dreves. Na celi turi sem samo na vrhu srečal štiri pohodnike. Pot je bila krožna, kondicijsko kar naporna, ponuja lepe razglede in predvidoma za kakšnih 8 ur hoje. Lahko pa namesto iz Arte, greste na kočo na Loki in potem na vrh.