Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Slovenija / Karawanks / Grebensko prečenje Korensko sedlo-Srednji vrh

Grebensko prečenje Korensko sedlo-Srednji vrh

Print
katty11. 06. 2013 18:08:34
Skrajni zahod Karavank s svojo višino ne gre niti preko 2tisoč metrovvelik nasmeh, a je v določenem delu tako lepo razgleden, da prekaša še kakšen bolj markanten vrhmežikanje. Ta del Karavank nam je bolj poznan po Tromeji in Kepi ter njenim sosedom, ne pa po precej nižjih vrhovih, ki ležijo v povprečju na višini 1750mvelik nasmeh.
V preteklem tednu je nekaj znancev prehodilo dobršen del trase vse tja do Trupejevega poldna oz. v obratni smeri, midva pa sva to hotela še nadgradit vse tja do Jepce oz. do Visokega Kurjega vrhaeekcool.
Tako sva se minulo soboto okrog 8h podala iz Podkorna na Korensko sedlo (ja, sva kar tolkla asfaltvelik nasmehcool...če ne druzga je blo fajn za ogrevanjemežikanje) in se sprva po odlično vzdrževani gozdni poti na avstrijski strani sedla odpravila najprej proti Jerebikovcu, potem pa v smeri Kamnatega vrha, Bavh, Grpišce, Vošce, Zajčnika in naprej po mejnem grebenu do obeh poldnevov, Trupejevega in Maloškegaeekvelik nasmehmežikanje. Kasneje sva ugotovila, da sva žal prepozno startala, da bi že v prvem dnevu prišla do vsaj polovice poticool. No, dejansko nama bi to lahko kljub vsemu uspelo, a so naju od nadaljevanja poti odbijali vedno gostejši in temnejši oblaki, ki so se nabirali ravno nad Trupejevim poldnemmrk pogledeek. Kot rečeno, sva se kakih 500m od mejnega prehoda odcepila desno v smeri Kamnitega vrha. Slediva oznaki 603, ki poteka po široki in lepo urejeni gozdni poti (mestoma nama ponuja tudi lep razgled na Dobračnasmeh), ki pa se kasneje odcepi in preide v luštno stezico, ki jo obdajajo številni polno cvetoči macesni in dobro obdarjene borovnicenasmehmežikanje...He, jz si že manem roke in si že predstavljam, kako se tu sladkam z odličnimi gozdnimi sadežijezikmežikanje. Ker je Bačo tu lani že hodil, me je prepričal, da se na Jerebikovec ne bova povzpela, saj je vrh precej zaraščen in zatorej nerazgleden (kljub vsemu enkrat le stopim tja gor,ni hudir mežikanje). Od odcepa za Jerebikovec pa do bližnje planince Rekaršica je le nekaj korakovnasmeh, oba pa sva bila sila željna prvega počitkamežikanje, sva raje še malo stopicala in si prvič zaslužila pavzo. Planinca sicer ni prav velika, je pa kljub vsemu lepo urejena. Pot sva nadaljevala proti Kamnitem vrhu-Stainberg, ki deluje kot najvišja točke kake planincecool. Slediva mejnim kamnom, ki naju vodijo preko travnatih poljan in gozda do obeh Bavh, najprej na Visoko, nato pa preko sedla Bavhica še na Nizko Bavhomežikanje. Na sedlu Bavhica, 1531m, leži lično urejna brunaricanasmeh, zraven nje pa bivak, ki je baje namenjen samo lastnikomvelik nasmeh. Škoda. Od tu se nam na drugi strani doline odpre lep razgled na Jalovec in njegove nižje sosedenasmeh, pa tudi na Martuljkovo skupinonasmeh. Tu sva imela spet pavzo....Do Nizke Bavhe sva se morala dvigniti za 100m, do sila lepega travnatega vrha Grpišca pa sva se še na kratko dvigovala in spuščalazavijanje z očmi. Razpotegnjen vrh Grpišca leži skoraj nasproti Špika in Martuljških velikanov, ki jih tako lahko na stežaj opazujevanasmehmežikanje.... Opazujeva pa tudi vedno več oblakov, ki se nabirajo nad Karavankamimrk pogledzmeden....zaradi vse večje oblačnosti se odločiva, da bova za prvi dan končala in se nastanila na 1500m visoki Grpiški planininasmeh, ki leži že na avstrijski strani. Tu gor živine še niso gnalivelik nasmeh, jo bodo pa najbrž kaj kmalu, saj je bilo moč slišati in videti govedo že na nižje ležeči planini Radenšcacool. Prav zanimivo je bilo delček poti opazovat žefranecool, kar pomeni, da je bil nedolgo tega nazaj tu še snegvelik nasmeh. Telohi na eni in pogačice na drugi strani tvorijo poleg modrocvetočih sviščev prav lep kontrastmežikanje. Zvečer, ko je prenehalo deževati in se je vreme končno umirilonasmeh, sva ob večerni zarji opazovala močno osvetljen Beljakmežikanje... Kljub temu, da sva precej višje gor, se hrup vseeno kar fejst slišimrk pogledeek...je sprva kar moteč, potem pa niti ne več....se ga preprosto navadišzadrega... V nedeljo startava ob 4.10velik nasmeheek z željo ujet sončni vzhod na Vošcinasmeh... Do tja sva imela 3/4 ure hoda, kjer sva prečila še vrh Tamarčenasmeh, najbižje zahodne sosede 1737m visoke Vošce. Opazovanje sončnega vzhoda v tišininasmeh...mirunasmeh....in ob nekom, ki ti nekaj pomeninasmeh....NEPRECENLJIVO....in NEOPISLJIVOmežikanje...je pa čustveno... Žal se oblaki tam nad Poncami, Jalovcem in Mojstrovkami niso hotel razbežat, zato onega markantnega vrha žal nisva imela možnosti opazovat.... in šklocat skozi karavlino okno. Pa drugič.... Sva pa zato imela možnost opazovati z jutranjim soncem ožarjene Martuljške vršace s Špikom na čelumežikanjenasmeh....markantni so, res.... Po uri uživanja predvsem pa slikanjavelik nasmehmežikanje, sva se napotila čez sedlo Vratca na zaraščen vrh Zajčnik, pod njim pa na Blekovo planinonasmeh. Planina leži točno na meji med državama, a vseeno se mi zdi, da so lastniki slovenske krvi. V zgornjem delu kočice je tudi prostor za spanje-bivak mogoče? Planinca je lepo ohranjena in vzdrževana, tako da je res vredna obiska. Na njenem zahodnem delu se odpre lep razgled na Martuljške očake, na vzhodu pa na greben proti Trupejevem in Maloškem poldnevunasmeh. Greben, ki vodi na slednja dva vrhova, je zelo razgleden, saj imava ves čas na dlani Martuljkovo skupino na eni in avstrijsko Koroško na drugi straninasmehmežikanje. Tod okoli je v polnem razcvetu nešteto rožnasmehcool, prevladuje pa svišč, ki je z njegovo modro barvo prav vpadljivmežikanje. Vrh Trupejevega poldna me spominja na Dovško babo, saj so njegova severna ostenja precej strmaeek...Zaradi podora in krušljivega terena je križ, ki je nekoč mogočno stal na vrhu, nanj pa spominja le še bingljajoča se zajlaeekmežikanje, pod težo padel v dolinoeekzadrega. Tako nas namesto križa tu pričaka zvonček, ki seveda mora zacvinglatimežikanje... Na vrhu uživava še v družbi treh planincev, ki nadaljujejo v isti smeri kot midva. Prav dolgo se nisva zadrževala, zato nadaljujeva v smeri sedla pod Belimi pečmi proti planini Grajšca pod Murnovcem do Maloškega poldneva in Ojstre peči. Na sedlu med Kresiščem in Maloškim poldnevom si spet vzameva prepotrebno pavzonasmeh, ter se za kakšnih 100m spustiva do Mitzi hutte. Kočica sameva, so jo pa najbrž v zadnjem času precej obnovili, vsaj po strehi sodeč. V hudourniški grapi nad kočo uspevajo tudi avrikljinasmeh,a so tačas že odcvetelimrk pogled. Zaradi utrujenosti, ki je bila posledica kratkih noči in nošnje težkega nahrbtnikaeek, sva se odločila, da bova sestopila, tako da naju Murnovec, Ojstri vrh, Kresišče, Črni vrh, Tišlerica, Mojstrovica in Visoki Kurji vrh še čakajovelik nasmehcooleek. Planina Za lepim vrhom je idilična, saj je polna zaplat encijana, svišča in ostalih rožicnasmeh...hehe, spet prevladuje modro-rumeno-roza-zelena kombinacijamežikanjenasmehjezik. Ob poslušanju žuborenja potoka Hladnik se počasi po stezici, nato pa strmi gozdni poti približujeva lovski koči, ki je ob najinem prihodu žal samevalamrk pogledzadrega. Čakala naju je še precej dolga in utrujajočamrk pogled pot po makadamski cesti do Srednjega vrha in naprej do Gozd Martuljkaeek. Ob poti sva imela možnost videti tudi kranjsko lilijonasmeh-da, prvo letos, pa tudi Jermanov slapnasmeh, ki je sedaj, ko je ogromno vode, prav čudovit.

Greben, ki se vije od Korenskega sedla pa do Kresišča je zelo lepnasmeh... in predvsem razgledennasmeh.... je pa zanimivo tudi neoznačen, a poln lovskih poti, ki so lahko sledljivecool. Če imaš ob sebi nekoga, ki mu zaupašnasmeh....ki ga imaš radnasmeh....in ko veš, da te ne bo pustil na cedilu, je to tonasmeh... je potem čas za uživanje... predajanje.... in čas za opazovanje tistega, kar je običajno očem skritojezikmežikanje. Tako sva na tej poti imela možnost opazovat tudi svizcenasmehmežikanje... ki tako ljubijo mir, tišino in spokojnost, tako kot midvanasmeh.... In zato naj ti konci ostanejo takšni kot so...spokojni, polni lepot in mirunasmeh.... da lahko tudi mi, tako kot svizci, uživamo v poslušanju...zvokov naravemežikanje....

Spet sem spoznala nov košček naših gora....al pa samo hribčkov, ki pa so tako lepi, da bi jih bilo greh ne spoznatimežikanje.... In hvala tebi, da si mi dal možnosti, da jih tudi jaz prehodim in začutimnasmeh in da tudi jaz spoznam, zakaj tebe v Karavanke tako zelo vlečemežikanje... Ja, razlogov za to je več kot dovolj.... V jeseni pa nadaljujeva najin pohod.... pod zlatorumenimi macesni... in pod jasnim jesensko modrim nebom....
(+6)všeč
bačo11. 06. 2013 18:19:08
Zelo lepo sva se imela...Katty pa lepo napisala...slikce pa dodam zvečer...velik nasmeh
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
(+7)všeč
bačo11. 06. 2013 22:22:29
Tako neko je zgledala najina pot...ja... res se je lepo potepati z nekom ki ga imaš rad in ga ceniš... predvsem pa ki te razume... in gleda v isto smer.... tako so lahko doživetja v gorah oplemenitena...doživetja pa polna...nasmeh
(+2)všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies