Včeraj (petek, 28.maja) iz Vrat po dolinici pod Stenarskimi vratci in nato desno na Bovška vratca, proti Križu ter naprej na Gubno in mimo bivaka IV v dolino.
Nad Šlajmerjevim domom se mi je markirana pot proti Škrlatici nekako zgubila med vlakami in ostanki podrtega drevja. Kakih sto višinskih metrov nad domom pa je grapo, po kateri gre pot, prekrivala debela plast snega. Po snegu je treba do mesta, kjer pot iz grape zavije desno v gozd (na približno 1200m). Zvezen sneg se prične na približno 1400 metrih, a sem smuči zaradi strmine in udobja lepo uhojenih stopinj raje nosil še do približno 1800 metrov. Nadaljeval sem v smeri Stenarskih vratc in potem desno in navzgor do roba Kriške stene ter naprej proti Križu. Izpod vrha Križa sem odsmučal nazaj do sedelca pod Gubnim in se povzpel še na ta vrh. Navzdol sem, po po prijaznem nasvetu smučarja, ki sem ga srečal zjutraj, smučal v smeri Bivaka IV, kjer je bil sneg res gladek in "speglan", brez sledov plazov in brez kamenja. Torej obratno, kot svetuje turno smučarski vodnik. Od bivaka navzdol je smuka nekoliko orientacijsko zahtevna. Malo pred dolinico pod Stenarjem je treba zaviti ostro levo navzdol po precejšnji strmini ter nato prečiti desno in nesti smuči čez nekaj metrov kopnega ter odsmučati naprej v dolinico.
Pri Počivalu se sneg konča, a se nadaljuje kakih dvesto metrov nižje. Od tam sem smučal še kakšnih 100 višincev in smučke snel 15 minut pred domom v Vratih. Po gozdu je bilo spet malo tavanja, a sem kmalu udel pravo smer.
Razmere so bile idealne. Vreme sončno in jasno, ne prevroče (na 2000 m so bile napovedane 3 ali 4 stopinje). Razgledi po deževno snežni noči in umito čistem nebu veličastni. Sneg nad 1400m je bil južen, z udobnimi stopinjami približno do odcepa za Bivak IV. V dolinici pod Stenarjem je bil sneg mestoma skorjast in sem ter tja malo pomrznjen, a se je čez dan ojužil. Z vzhodnega ostenja Križa je vseskozi po malem letelo, prav tako z osončenih strani ostalih vrhov. Nad 2000 metri je bilo kakih 5 centimetrov novega snega na staro podlago, nad 2200 je bil, presenetljivo, pravzaprav suh. Smuka je bila tam resnično uživaška. Nižje doli pa malo manj, ker je bil sneg moker in težak, a se je z malo previdnosti dalo delati lepe zavoje. Na strmejših delih mehak sneg ni držal teže smučarja, odnašalo je navzdol, prožili so se manjši plazovi. Hoja brez smuči bi bila posebej na bolj osončenih pobočjih zaradi prediranja najbrž precej težja. Obiskovalcev sem videl okrog deset, vsaj trije so šli na Stenar. Krema proti soncu in sončna očala so ob nenavadno obilnem snegu konec maja seveda zapoved številka ena. Čeprav se bliža poletje in s smučmi in čevlji otovorjen nahrbtnik ni najbolj prijeten, bo tja gor še treba iti... Ni izgovora!
.