Malo dalj sva hodila do izhodišča, ker sva se izognila omenjenemu parkirišču, a nič zato. Bilo je vredno, saj sva hodila preko mostu, ki je sicer zaprt za ves promet, a z lepimi pogledi proti gori San Simeone na eni in Monte Pisimoniju na drugi strani, vse preko krasne reke Bele ali Felle po italijansko
. Ta reka te spremlja skoraj po celi Železni dolini, pred San Simeonijem se pa združi s Tilmentom, ki izvira pod sedlom Mavrio. Meni krasen pogled na njuno sotočje in ne vem, če ni ta pogled najlepši prav z Monte Forcelle
.
Kot že rečeno v zgornjih zapisih, pot krasna, senčna, tokrat vsa v svežem zelenju
. Najprej sva stopila do bivaka Forcella, kjer je res krasen svet, z lepim ozadjem gora. Od tu je potem še približno dve uri do Amariane, a ta tokrat ni bila v planu. Vrh Monte Forcela pa izredno razgledišče, mene je najbolj pritegnil prav pogled na prodišča Bele in Tilmenta ter San Simeone. Pogledi pa sicer segajo na vrhove zelo poznanih gora in sicer v desno so predgorja Amariane, nato za drevesi čepi sicer Monte Peralba, nato pa Monte Coglians, Sernio, Grauzaria, Zuc dal Bor, Pisimoni, Kaninske gore, Javor, Lopič. To so le nekatere.
Seveda sva se ustavila pri tolmunu Favarinis in nujno je bilo potrebno tam tudi "tace" namočiti, saj brez tega ne smeš domov. No, tudi brez zaključka tura na obrežju reke Bele ne
.