Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Italija / Carnic Alps / Spalla del Durrano

Spalla del Durrano

Print
IgorZlodej27. 07. 2011 14:55:51
Po skrbni pripravi, vreme, pot, razmere se v ponedeljek (25.7) zapeljem preko Učje - Čenta - St. Daniele - Maniago - Barcis v dolino Valcellina proti Ertu.
Tam zavijem v Val Zemolo do parkirišča pri Cas. Mela. S parkirišča zavijem po spodnji opuščeni cesti (le zakaj bi zapravljal v prazno korake). Cesta je ponekod zasuta, vendar lepo prehodna, ko se konča pridem do širokih prodišč, najdem prehod preko vode in na drugi strani ujamem markirano pot, ki zložno vodi skozi gozd proti koči Maniago, vmes dvakrat prečka dostavno cesto.
Pri koči se ustavim, ljudi ni, oskrbnik se pripravlja na košnjo s kozarcem v roki, ni prav posebej zainterisaran za obiske, zato se hitro odpravim naprej. Takoj za kočo levo je začetek poti, tabla obeta, a kasneje se izkaže, da sama pot nima skoraj nič skupnega z alpinizmom. Po lepi stezici, na katero silijo ruševe veje pridem v manjšo krnico, nad katero se na desni bohoti Duranno, na levi čokata Spalla. Po široki zagruščeni gredini se v levo povzpnem na sedlo, pogled na drugi strani me usupne, saj so pred mano sami Dolomitski veljaki, globoko spodaj v zelenju pa bivak Baroni. Grem v levo, za mojim hrbtom pa gora na kateri verjetno ne bom nikoli stal. Povzpnem se na Spallo, sledi sestop, stezica je kar dobra, vendar kot je videti zelo malo hojena. Razen lepih razgledov ni na poti nič posebej pretresljivega, korak pač mora biti ves čas zanesljiv, sledijo spusti in vzponi, ponekod strmo v skalah, kjer so v pomoč jeklenice. Na razcepu seveda uporabim desno varianto po policah, se na koncu za nekaj metrov povzpnem na vrh, malo posedim, zatem sledi sestop skozi precej gosto rušje, vse dokler ne pridem do grape, ki se obrne na jug in naj bi bila še posebej težavna I.-II. Sprva spet nič posebnega, kasneje je treba biti nekoliko bolj pazljiv čes skoke, kjer pa je povsod v pomoč rušje, ki ga je tukaj okoli res obilo. Grapa kar traja, težave pa niso pretirane. Že nekaj časa gledam prečno pot, vendar je še vedno ne dosežem. No ko rušje skoraj v celoti prekrije grapo jo zapustim, tako, da zavijem v desno in v nekaj korakih sem na lepi markirani poti. Ker na tisti opuščeni planini nisem nič izgubil, zavijem v levo proti koči Maniago, do katere pa ne grem saj prej zavijem dol proti izhodišču. Oblačen dan je bil kot nalašč, da ni bilo prevroče, visoka oblačnost je nudila čudovite razglede, pot kot taka pa, ja za ogrevanje za naslednji dan kar odlična. V kraju Ertu si ogledam še podor z gore Vajont, ki je prizadel te kraje v oktobru 1963 leta. Potem pa se zapeljem v dolino Cimoliana.
Spalla del Durrano ko se opuščena cesta konča, ga zagledam, mogočni Duranno1
Spalla del Durrano do koče ni več daleč, lahko bi pa tukaj zavil tudi v levo in šel v obratni smeri2
Spalla del Durrano nobene Metke in Janka ni bilo, le malce zaspan oskrbnik3
Spalla del Durrano takoj za kočo se prične ta pot4
Spalla del Durrano pogled proti dolini in del podora z gore Vajont5
Spalla del Durrano rožnat prehod v krnico 6
Spalla del Durrano zagruščena gredina, ki nudi edini možen prehod7
Spalla del Durrano kar strma je ta gredina v levo8
Spalla del Durrano na drugi strani se bohotijo velike Dolomitske gore9
Spalla del Durrano še posebej izstopa Monte Pelmo10
Spalla del Durrano na vrhu Spalle11
Spalla del Durrano za mano pa mogočni Duranno12
Spalla del Durrano in grem naprej, greben zgleda kar divji13
Spalla del Durrano na težjih mestih so zanesljive jeklenice14
Spalla del Durrano varinata po polici po desni15
Spalla del Durrano sestopna grapa med rušjem16
Spalla del Durrano vmes so tudi taki skalni skoki, pomaga rušje na levi ali desni17
Spalla del Durrano in spet na lepi stezici18
Spalla del Durrano v bližini parkirišča, prišel sem po spodnji zaraščeni poti19
Spalla del Durrano jez preko katerega je pljusknil smrtonosni val20
Spalla del Durrano zgodilo se je ob 22.39 uri, ko je večina ljudi že spala21
Spalla del Durrano to je vse kar je ostalo od nekdanjega velikega umetnega jezera22
Spalla del Durrano proti večeru se zapeljem v Ciomoliano, že dve leti tukaj nič ne računajo23
všeč
jaz27. 07. 2011 15:47:02
Še moja Spalla del Durrano. Lp!
koča Maniago1
dolinica Val de Lausen2
škrbina3
pot O. Zandonela4
proti vrhu5
bivak Baroni6
tukaj dol se bom spustil7
stezica8
kot goba9
malo sem se naslonil10
polica11
najprej dol in potem gor12
začne se goščava13
skozi strm žleb14
pod grebenom gre pot15
vidi se sestopni žleb16
zavetišče na planini Bedin17
Kralj Monte Durano, tudi nanj sem zlezel18
Kraljica Cima dei Preti, tudi nanjo sem se povzpel19
res je kralj20
vodnjak v Cadoreju21
hiša v Cadoreju22
(+1)všeč
Jany27. 07. 2011 15:59:15
Katastrofa v dolini Vajont, je bila povzročena ob gradnji jezu. Kot kaže, so po pol stoletja rane še zelo nezaceljene. Ali ljudje tam okoli še vztrajajo na svojih domovih?
všeč
Bojan_A27. 07. 2011 16:18:00
Mi s faksom smo bili dva meseca nazaj v Vajontu na strokovni ekskurziji. Seveda se ogromen plaz in odlomno ploskev na gori Toc se še vedno zelo dobro vidi.

Vasi, ki jih je t.i. kopenski tsunami (voda je šla 150 m čez jez) dobesedno zradiral in ubil 2000 ljudi, so postavili čisto na novo. Skrbi da bi prišlo do nove katastrofe pa ni, ker vode za jezom ni več. Le za plazom je nastalo manjše jezero.

Vzrok za sprožitev plazu pa je čisti človeški pohlep in ignoranca. Vse zelo spominja na našo cesto čez Rebrnice ...
(+2)všeč
ksena5. 08. 2013 14:38:10
Naslednji dan,4.8. smo se vzpeli na Spalla del Duranno (2234m) in po grebenu, z vložki ferate, zoprnega prebijanja skozi rušje (zgleda da je pot slabo obiskana in posledično skozi rušje neudelana), spusta po strugi čez vrsto skokov in "prihodili" do koče Casera Bedin di Sopra. Kratek počitek, potem pa v kar precejšnji vročini, iščoč senco, nadaljevali do koče Mela, malo pod parkiriščem, kjer smo pustili avtomobila.
Preživeli smo dva krasna dneva in opravili dve res lepi turi.
1
jutro pred kočo 2
proti Spalli del Duranno3
4
na grebenu5
Vrh Spalla del Durano6
7
nadaljevanje po grebenu8
9
lepo prečenje10
v ferati11
12
13
14
v rušje15
po strugi16
17
18
pri Caseri Bedin di Sopra19
naša dvodnevna pot20
(+4)všeč
ksena5. 08. 2013 22:23:22
Igor, oprosti, če sem spregledala tvojo objavo izpred dveh let. M`retov opis poti na Duranno sem dobila takoj, tvojega na Spalla del Duranno pa sem očitno spregledala.
Da je prečenje omenjenega grebena logična posledica vzpona na Spalla del Duranno, kot si zapisal, pa ni nujno. Lahko bi opravili le vzpon na Spallo in se vrnili h koči....
Glede mojega izrazoslovja pa....citiram wikipedijo: "Zavarovane plezalne poti (s tujko imenovane ferate) so zelo zahtevne planinske poti, ki so za napredovanje po večini dolžine opremljene z varovali in pomagali iz železja. Namen opremljanja zavarovanih plezalnih poti je omogočiti pristop na najzahtevnejše vrhove ali preko sten tudi planincem brez alpinističnega znanja."...pisala sem o vložkih ne pa o kompletni ferati. Na teh vložkih smo se varovali vsi, čeprav so bili v naši skupini alpinisti, ki so na Duranno splezali ne da bi se varovali.
Zgolj v pojasnilo.
(+10)všeč
mirank17. 09. 2018 21:41:32
Začeli smo relativno pozno zaradi vrste gradbišč na avtocesti od Palmanove pa do Portogruara, potem pa je še od Sacila naprej popolna zapora, tako da sem šele v V. venetu prišel nazaj na ACzavijanje z očmi. Vzpon nad planino Mela je pravi užitek za hojo, pri koči Maniago se oskrbnik pri čiščenju jurčkov ne pusti motiti, zato kar takoj zavijemo levo na pot Osvalda Zandonelle. Prej kot v treh urah smo na vrhu Spalle, žal pa razgleda na Dolomite onkraj Piave ni bilo. Videlo se je samo bližnje vrhove kot Cima Laste, Cima dai preti, Duranno se je bolj kot ne skrival...
Nadaljevanje od Spalle naprej zahteva zanesljiv korak, zlasti pri prečenjih spranih, trdih melišč pa tudi teren je krušljiv, po neuhojeni stezi se vidi, da je obiska bolj malo in res srečali smo samo dva fanta. Varovala, kjer so so zanesljiva. Sestopni žleb je glede na predhodni teren prej olajšanje kot težava. Nadaljevanje sestopa prek opuščene planine Bedin pa do avta pa je popolnoma lahko. S povratkom preko prelaza San Osvaldo čez Barcis, Maniago v Videm sem skrajšal pot za skoraj 30km, časovno pa smo tam tam.
Duranno spočetka se je še nekaj videl...1
2
Edini zahtevnjši odsek poti do Spalle del Duranno 3
proti vrhu Spalle4
Prečenje5
tako zgleda greben ki nas čaka..6
lepo prečenje po polici, prek južnega pobočja verjetno ne gre nihče...7
potka je kot je...8
Planina Bedin-vzmetnic še vedno ni v bivaku9
Na koncu- planina Mela; desno se vidi dostopna cesta iz Erta10
(+4)všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies