Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Slovenija / Kamnik Savinja Alps / Velika Planina - čez Kuklarje

Velika Planina - čez Kuklarje

Print
jan7125. 04. 2022 19:27:39
Danes sem se končno tudi tej poti odpravil na Veliko planino, po receptu dr. Uršiča. mežikanje Napotki in slike so mi bili zelo v pomoč. Pot je na nekaj odsekih res slabo vidna, npr. prehod čez melišče (slika 8) je povsem zasut, pa tudi za meliščem steza praktično ni vidna. No, treba je po občutku v ključih navzgor, skorajda čisto pod steno, potem pa v desno proti škrbini do jeklenice. Za jeklenico je tisti "malenkost navzdol" (slika 20) kar kakih 40 mt, nato je potrebno prečiti neizrazito poraščeno grapo, se usmeriti poševno desno navzgor, preden pridemo spet pod steno (slika 21). Nad to steno dosežemo delno zaraščen, pa še vedno tudi malce razgleden balkon, nad njim pa je gozdnato sleme, na katerem je polno podrtih dreves. Tudi tu je pot spet malce težje sledljiva, ampak tu gremo samo navzgor in ko se teren malce položi, pa proti desni, kjer kmalu ugledamo tistega možica, o katerem govori dr.Uršič. Od tu pa naravnost po nekaj deset metrih dosežemo pašno ograjo. Kljub oblačnem in meglenem dnevu luštna dopoldanska turca, ki pa je bila danes spričo mestoma precej mokrega terena na trenutke tudi malce adrenalinska.
Malo pred škrbino in jeklenico- pogled na drugo stran, kjer se je občasno odstrlo1
Nad jeklenico2
Pogled proti Kalškem grebenu tik pred vstopom v gozd3
Možic se že vidi4
Na cilju5
(+8)všeč
j.30. 04. 2022 23:55:27
Včeraj (petek, 29. aprila) na Veliko planino čez Rigl, dol čez Kuklarje. Avto sem pustil pri ovinku malo naprej od Kraljevega hriba. Steza je uhojena in ozelenela vse naokrog. Nagnjena bukev z obledelim napisom "Čez Rigel" je še tam, desno od nje kaže puščica na Kisovec. Od tu dalje je potka shojena nekoliko manj, a je še vedno dobro vidna. V svojstvu pristnega lovskega prehoda se ob grapi, po kateri je priletelo kar nekaj kamenja, po strmih travah povzpne na lepo razgledišče. Od tam pa pretežno po gozdu na rob, kjer sem na moje veliko presenečenje srečal Knafeljčevo markacijo z oznako 2/3, karkoli že to pomeni.

No, mogoče pomeni, da si na 2/3 poti, ker do prvih koč na Veliki je bilo še vedno kakih 300 višincev. Ko koče dosežeš, je pohajanje po travnatih pašnikih v smeri Gradišča lahko prav zanimivo doživetje. Še posebej, če opazuješ turiste, ki se s predpotopno sedežnico le nekaj metrov nad teboj udobno vozijo istemu cilju naproti.

Zdelo se mi je, da se je število koč odkar sem bil zadnjič tam gori vsaj podvojilo. Večina jih je imenitno in brezhibno urejenih, kar nekaj jih je namenjeno turističnemu biznisu. Okolje mi je delovalo tako neubrano s pravkar prehojeno lovsko potjo in njeno prvobitnostjo, da sem po kratkem postopku pobral šila in kopita in šel iskat prehod čez Kuklarje v Dolski graben.

Mimo dveh koč in lenega drevesa, ki se je udobno usedlo na ploščat kamen sem nekako prikrmaril do Kobilne doline. Malo na pamet, malo pa po zemljevidu sem se čez ograjo iz podrtih dreves spustil levo navzdol po gozdnatem hrbtu. Nekaj sreče sem imel, da sem udel komaj vidno, izginjajočo potko in ji sledil do udobne rame, kjer je zavila desno v strma pobočja Kuklarjev. Za sestop od tam dalje stezica ni ravno optimalna. Ima pa eno dobro lastnost: bolj kot je strma in zahtevna, bolje se vidi. A kljub dobri sledljivosti je v strminah, čez katere pelje, treba biti kar previden. Nekaj lepih prehodov pod previsi in čez škrbinice ob kamnitih stolpičih sredi ruševja pa poplača ves trud. Brezgrešna osamljena divjina, malo podobna prehodu čez Najnar štant, napolni dušo do sitega in še čez.

Jeklenica čez kritično prečko je večkrat pretrgana, a jo je nekdo skrbno povezal s precej debelo vrvjo. Tudi ta je že stara, a za ravnotežje drži dovolj. Nižje doli potka pelje po lažjem svetu ob melišču in se skladno z zgoraj omenjenim načelom o vidnosti večkrat izgubi. Na markirano pot čez Dolski graben se priključi pri prepoznavni skali, na kateri je, gledano iz smeri sestopa, vrisan velik moder krog.

Sestop po grabnu je bil le še formalnost. Kakšen kilometer ravne ceste do avta mi je po tisoč metrih spusta prav prijalo. Pa še z enega izmed ovinkov sem bil dodatno nagrajen s pogledom na pomladno zeleno dolino Korošice. Pika na i krasnemu dnevu!
Spodnji del steze v živem zelenju.1
Levo pod skrivljeno bukvo se gre.2
Pogled proti Skuti in sosedom. V Gamsovem skretu je še sneg.3
2/3, karkoli že to pomeni.4
Pašna ograja iz podrtega drevja  na koncu poti čez Rigelj.5
To pomlad velikokrat fotografirano.6
Od Grintovca do Brane.7
Od Planjave do Ojstrice.8
Zasnežena Deska, spredaj Lastovec. Popravite me, prosim, če se motim.9
Sneg, podleski in koče.10
Veliko je koč.11
Drevo je utrujeno. Se je malo usedlo.12
Rama, na kateri pot zavije desno v strmine Kuklarjev in postane strma, a dobro sledljiva.13
Pod previsom.14
Prehod mimo skale.15
Stolpič v zelenju Ruševja.16
Tamle mimo se gre.17
Malo je povezano, a gre.18
Prečnica (pogled v smeri sestopa).19
Prečnica (pogled nazaj).20
Možic? Sedaj zanesljivo je. Sem mu dodal tri kamne.21
Skala z modrim krogom. 22
Sredi poti po Dolskem grabnu je skala. Desno pa še tri. Tukaj se odcepi pot čez Kuklarje.23
Zelena dolina Korošice.24
Sled.25
(+7)všeč
garmont1. 05. 2022 06:02:31
Lepa tura @j.
Sam pustim avto za tole turo, vedno na zgornjem velikem parkirišču za nihajnico…mežikanje
(+2)všeč
j.1. 05. 2022 11:24:09
Hvala, @garmont! Meni je, ne vem zakaj, zadnjih nekaj sto dolžinski metrov poti proti parkirišču nekako zoprnih, pa sem jih tokrat zamenjal za slab kilometer zložne hoje po ravnem velik nasmeh
(+1)všeč
BananaBronson14. 05. 2024 09:58:43
Prejšnji teden sem si privoščila hitro popoldansko turico, čez Kuklarje gor in čez Rigelj dol. Obe poti sta lepo prehodni, pa čeprav od lanskega avgusta nista čisto nedotaknjeni. Nekaj fotk in kratko poročilo najdete tule.
(+5)všeč
Page:12
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies