Če avto vseeno pustimo v naselju, nadaljujemo približno polurno pot po cesti, ne oziramo se na številne bližnjice in gremo samo naravnost, dokler ne pridemo do konca asfalta na majhen preval, ki mu domačini pravijo Dobnikov križ. Križ z Jezusom na njem stoji ob cesti. Tam stoji tudi z leseno streho krit kažipot za Pečke in številne druge cilje. Prečkamo preval in nadaljujemo hojo po makadamski cesti, ki je po deževju lahko blatna. Na spodnji strani ceste se boči velik travnik, nad katerim hodimo, dokler ne prispemo v gozd in nadaljujemo pot do majhnega parkirišča in dveh hiš, zidanih skupaj, od katerih je ena lesenjača, druga pa zidana in rumeno prepleskana. Na kamnu ob hiši je markacija, blizu pa kažipot, ki nam kaže smer nadaljnjega pohoda. Tam naredimo oster ovinek in začnemo hojo po kolovozu, ki se vzpne nad makadamom, po katerem smo prej hodili. Slednjemu nikakor ne sledimo več, saj pelje v dolino mimo hudega psa. Kakorkoli, kolovozu sledimo do še enega kažipota, ki jasno označuje smer poti na Pečke in tudi nazaj v Ruše. Zavijemo torej levo in gremo po široki gozdni poti, ki enkrat zavije in po kakih 100 metrih dospemo do odcepa poti za Pečke. Tabla je majhna, zato moramo biti pazljivi, da odcepa ne zgrešimo. Kolovoz, ki služi kot gozdna vlaka, se sicer nadaljuje še daleč in odcepa res ni priporočljivo zgrešiti. Prepoznamo ga po tem, da se strmo spušča v dolino. Na tem delu poti je treba biti pazljiv, saj je precej drsljiv. Pozimi so tukaj potrebne male dereze, pohodne palice pa vam bodo prišle prav skozi celo leto. Strmina se na srečo hitro položi in ozka gozdna pot nas vodi po obronku hriba. V dolini že slišimo šumenje potoka, ob zimah, kakršna je bila leta (2012/13) pa ga slišimo že gor pri odcepu. Velik je namreč zaradi snega, ki se topi višje v hribih. Potok izvira pod Glažuto. Na poti prečkamo nekaj podrtih dreves, čez katera je bilo do nedavnega potrebno plezati, zdaj pa so prežagana na pol. Kmalu prispemo do potoka, kjer se lahko osvežimo (voda je pitna) in ga nato prečkamo po brvi. Vzpnemo se do še ene makadamske ceste, ki jo prečimo in ob kažipotu nadaljujemo jasno vidno široko pot proti Pečkam. Pot je strma, priporočljive so pohodne palice in pozimi tudi tukaj dereze. Po cca. 10-15 minutah prispemo do makadama, ob katerem je majhen spomenik tukaj preminulemu Rudiju, ki je zmrznil v globokem snegu pred 10 leti. Pot se spet strmo vzpne, a kmalu spet položi in prispemo do ceste. Lahko ji sledimo, lahko pa nadaljujemo pot preko gozda. V vsakem primeru dospemo do Doma na Pečkah, blizu je tudi strelišče lovcev, zato se ne ustrašimo strelov. Na cilju smo! Namig: Pot lahko nadaljujemo tudi do Glažute in Areha ali do Meranovega, kjer imajo dobro vino. |