jani bele - Zadnja sporočila

In kot nalašč je danes sneg pobelil našo deželico:
http://www.grzs.si/ftp/dogodki/2012/DVG_LJ/DVG-GRS-LJ-IG-12.pdf

GRS Ljubljana prireja 19.decembra na Igu tečaj varnejšega gibanja v gorah v zimskih razmerah. Razpis je objavljen na www.grzs.si
Jani Bele

Asfaltirana cesta v Konec in na Jermanco, tam pa urejeni asfaltni parkirišči za najmanj 50 avtomobilov. Tega verjetno (upam) še dalj časa ne bo, zato bo dolina še vedno polna prahu, izpušnih plinov, ropota motornih vozil, zaradi parkiranja poškodovanih tal in rastja... Ker to stran obiskujejo v glavnem ljubitelji neokrnjene narave sem prepričan, da bi se vsi odrekli prihranku pol ure hoje in bili za postavitev zapornice za Domom v Kamniški Bistrici.
Rešitev problema parkiranja pred zapornico ni tema te pobude.
Sedaj sem se pa opremil s plazovno žolno, kajti name se bo verjetno vsul plaz pripomb "zaščitnikov narave".

Časovnice pri nas in v tujini so za nas, navadne planince. Victorinoxu, ki kot najpočasnejši član ekipe presega te časovnice za 50 odstotkov
svetujem, naj se obrne na kakšen tekaški forum. Če si dober, si pač dober.

Včasih so starši največja nevarnost za otroke.

Odgovor na to vprašanje si boš moral dati kar sam. Ne pričakuj to od nekoga, ki te ne pozna in tudi ti ne zaupaj nekomu, ki ga ne poznaš. Glede na zastavljeno vprašanje se pa sprašujem, kaj si čakal do sedaj in zakaj ne moreš počakati kakšen dan, da sneg skopni.

Pri češki plošči pod bivakom 4 sem našel kapo in rokavice. 041 428 924

V Severni triglavski steni je največ reševanj v Slovenski smeri. Tako da...

V Domu pod Storžičem je nov oskrbnik, cesta pa, no, ni ravno asfalt, v prvo, sem ter tja malo zamiži, pa gre.

Če postavljaš tako vprašanje, raje hodi po "navadni poti".

A ko gremo v gore sosednjih držav lepo tiho mečemo evrčke v avtomat, da nam dvigne zapornico ali na mitnicah mastno plačujemo cestnino za gorske ceste.

Opozorilo

Pred vrati je glavna planinska sezona. Planinske koče se odpirajo in število obiskovalcev gora se povečuje. Glede na velike količine snega, ki je zapadel letošnjo zimo, so posamezni odseki planinskih poti, predvsem tistih na severnih dostopih in ki prečijo grape, še vedno pod snegom. Zaman je pričakovati, da bodo imeli planinci, ki šele sedaj začenjajo s hojo v gore, s seboj opremo, ki preprečuje zdrs (cepin in dereze), zato le nekaj napotkov:
pri načrtovanju ture se pozanimajmo o razmerah na poti (oskrbniki planinskih koč, spletni forum hribi.net, planinske skupine na FB),
izbirajmo poti, ki vodijo na vrhove po južnih straneh.

In še nekaj dejstev:
na snegu nam lahko zelo hitro zdrsne,
z vsakim metrom se hitrost drsenja povečuje,
ne zaupajmo pretirano stopinjam, ki so jih v sneg naredili predhodniki. Velikokrat je pod stopinjami trd sneg ali led,
s pohodnimi palicami nikakor ne bomo mogli ustaviti drsenja,
zapadno kamenje nam na snegu daje varljivo oporo,
preden začnemo prečiti snežišče, poglejmo, kje bi se ustavili, če bi nam zdrsnilo,
če snežišče nima že po nekaj metrih varnega izteka, sprejmimo edino pravilno odločitev – zaključimo vzpon in se vrnimo v dolino,
če pa tega nasveta ne upoštevamo in se nam nekje na sredini snežišča ob pogledu v globino začnejo tresti hlače, ne iščimo sami izhoda in pokličimo raje na 112. A zavedajmo se, da gorski reševalci ne bodo uspeli priti do nas že v naslednjem trenutku.

Jani Bele, Komisija za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije

Na sliki: pot z Okrešlja na Kamniško sedlo (foto Matjaž Šerkezi)

Piotr
O načinih gibanja, kako varneje proti vrhovom, govori moja prva knjiga - Proti vrhovom. Malo čudno bi bilo, če bi tej novi knjigi dal naslov Varneje proti vrhovom, če pa vsa knjiga govori o nevarnostih. Gore vsekakor same po sebi niso nevarne - to postanejo, ko se znajdemo mi tam: premalo fizično in psihično pripravljeni, neopremljeni, neizkušeni. In glede na statistiko GRZS je novinar mojemu intervju v Delu dal kar pravilen naslov : Planinstvo - najnevarnejša oblika množične rekreacije.

Upam, da mi administrator ne bo preveč zameril, če bom tu naredil malo reklame, ampak mislim, da knjiga odgovarja na marsikatero vprašanje, postavljeno v tej temi.

Napisal sem knjigo o nevarnostih v gorah - Nevarno proti vrhovom. V njej sem preko zgodb ljudi, ki so doživeli kakšno nevarnost, očividcev nesreč, gorskih reševalcev in svojih doživetij poskusil prikazati vse glavne vrste nevarnosti, na katere lahko naletimo pri naših vzponih v gorah.
Knjiga je že na prodajnih policah.

V kraju Tigo čez viseči most in levo po poti 707. Pred prvimi hišami v Gostu desno in potem strmina ne popusti do vrha. Zaradi počasnejše hoje res lahko uživaš skozi borov in višje bukov gozd. Z vrha spust do sedelca pred prevrhom (naj ne zapelje markacija na bukvi nekaj metrov pod potjo). Na predvrh in potem samo še navzdol v smeri Rio Nero in po njegovi soteski do konca, desno čez most do izhodišča. V tej smeri se mi zdi znatno bolj zanimivo, samo nekaj več kondicije moraš imeti. Vzpon v obratni smeri je tudi za kakšno uro daljši in tisti neskončni cik-cak ovinki nad kočo znajo biti prav duhomorni.
Res lepa tura.

Zgleda, da lahko pri nas svinja v naravi kdorkoli hoče. Zanima me, kdo je lastnik zemljišča.

Pot št. 501 iz Pontebbe je zaprta. Po uri in pol hoje prideš do pobočja, kjer je voda odnesla stezo na nekaj mestih.