Velika planina

Hvala, 'dleskovec', še posebej za lepe želje.

Danes je bilo pa najbrž povsod lepo, jasno in brez meglic. Oblečem se zimsko, v avtu mi kaže 2,5 stopinje. Kljub razmeroma pozni uri je pohodnike mraz malce zabremzal, srečam le nekaj posameznikov. Zrak super, vidljivost še boljša, malce me je motilo le suho listje, vmes pa skrito kamenje, tako, da so bili gležnji kar na preizkušnji. Včerajšnja belina se je dvignila vsaj za tristo metrov, nizke salomonke se niso pritoževale, nogavice so ostale suhe. Klopca pred Jarškim je bila dobre pol ure samo moja, D vitamin je absorbiralo 85% kože, točno tol'ko, kot julija na morju. Malce se še sprehodim po Mali planini, Domžalski, tako kot Jarški dimnik sta počivala, sprehajalcev pa sem opazil kar nekaj.
Upam, da se na nihalki kaj 'dogaja' in bo naslesnji mesec res začela z obratovanjem.

Včerajšnji dan, dan za uživanje v razgledih in soncu, malo manj pa v hladnem vetru.

V gosti megli poiščem avto in se odpeljem proti Kamniku, ki že žari v soncu. Ignoriram dve stopinji celzija in pospešenim korakom mimo Primoža, čez Pasje pečine do Jarškega, kjer na ograjo vržem prešvicane cunje. V debeli uri, kolikor dremuckam na suhi klopci, ostane mokra le še elastika v gatah. Po štrudlju in Heinekenčku (gostilna je zaprta)nadaljujem s počasnim sprehodom po planini. Nizka suha trava je pravi balzam za hojo. V brezvetrju sem moral pokrit vrat, da me ni sonce opeklo. Ker je suho, je listje na gozdni poti kar moteče in posebno pri povratku previdnost ni odveč.