Prehod čez uradno mejo brez posebnosti. V Prezidu se ustavim v trgovini, kjer kupim še eno klasiko (pivo , coca colo in politanke - sendviča žal ne, ker jim je kruha že zmanjkalo). Ko poslušam pogovor trgovke s starejšo domačinko, postanem kar malo žalosten. Govorita precej bolje slovensko, kot marsikdo v Sloveniji. Pot me seveda vodi naprej. na Kozjem vrhu zavijem desno na Milanov vrh in nato naprej po labirintu gozdnih cest proti Smrekovi dragi. Na Milanovem vrhu vklopim Garmina (sicer sem to turo prevozil že kar nekajkrat, pa vendar sem na posameznih križpotjih še vedno v dilemi). Nisem ravno hiter, pri gozdni koči v Smrekovi dragi sem šele ob petih popoldne. Kar hitro se odpravim naprej proti Lisini, kjer na križišču zagledam zelo zanimiv del okostja. Najbrž je bil medved. To pot jih sicer nisem srečal, tudi njihovih sledov nisem videl. Sem pa predlansko pomlad v slabi uri srečal tri medvedje pare (najprej dva kar konkretno velika, potem pa še dve mamici s "pliškotima"). Malo smo se spogledali, potem pa so jo ubrali v breg. Zadnjo mamico sem presenetil, ko je ravno prihajala izza grma, tako da sva se oba malo ustrašila. potem sva se malo gledala, da je prišel do nje še njen mali. Iz Lisine (cca 1300mnm) naprej na Gomance in potem po klancu navzdol. Nekje na sredini klanca na cca. 750mnm pa ostro desno in spet ob meji po starih cestah do Lisca in Rupe. Od Lisca dalje je bila že trda tema, tako da je bil zadnji del poti (po slabem makadamu) še najbolj pustolovski.
Orientacija je zelo zahtevna, uporaba spe cialke 1:25000 je obvezna, tracka od garmina žal nimam, ker je pot predolga za zmogljivost moje Nokie E52. V elektronski obliki imam posnete markacije v obliki OziExplorer. Ponavljalci naj mi pišejo na ZS. Za približni občutek dodajam še sliko zemljevida (zlepljene specialke). Vir:
http://mapy.mk.cvut.cz/list/data/Slovinsko-Slovenia Ena od vrhunskih tur, razgledov sicer ni kaj veliko, vendar en dan v osamljenih gozdovih, daleč od ponorele množice izdatno napolni baterije.