Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Slovenija / Mountain biking / Breginjski kot & Nadiža

Breginjski kot & Nadiža

Print
alyas2. 09. 2017 16:46:44
Kobarid – Breginj - Most na Nadiži – Prossenicco/Prosnid v Ita – Robidišče – ob Nadiži - Robič – Kobarid

Zanimiv krožno kolesarski izlet čez Breginjski kot, priporočam (če imate ustrezno kolo) tudi krajši skok v Italijanski Prosnid ter vrnitev ob Nadiži, v kateri se še vedno lahko osvežite in okopate. Spoznali boste lepe kraje, z bogato kulturno zgodovino, čeprav Slovencem na splošno zelo male znane. Ceste so tam, izven sezone ali med delovniki, neprometne in skoraj prazne; zahvala znancu iz Kobariškega Stola, ki nama je predlagal ta izlet.

Od Kobarida do Breginja vodi široka cesta, vseskozi rahlo navzgor, če boste vse kraje pred Breginjem prevozili, pa priporočam, da vsaj v Breginju naredite po vasi krog ali dva in si ogledate njegove znamenitosti. Od Breginja dalje se najprej malo dvignete, potem pa sledi proti nekdanjemu mejnemu prehodu (Most na Nadiži) lep spust, cesta je sicer mestoma malo bolj »uboga (udarne jame)«, od Mostu na Nadiži do simpatične italijanske vasi Prossenicco pa se zopet malo dvignemo. Tudi tukaj se je vredno razgledati naokrog, potem pod cerkvijo poiščemo makedamsko pot, ki je na začetku precej groba in gruščasta ter se po strmini spustimo navzdol vse do manjše rečice Legrada (pritok Nadiže), prečimo betonski most, nato pa se gozdna cesta (označena z ita oznakami kot planinska pot) prične v širokih okljukih okoli hribovskih pobočij postopoma zopet sitno vzpenjati (cca 3-4 km) dokler ne pripeljemo do bivšega maloobmejnega prehoda pod Robidiščem. Robidišče je tudi naše najbolj zahodno naselje v Slovenije (leži kot v malem žepu ob ita meji), iz Robidišča proti Nadiži je noro dober spust, kjer priporočam, da se ustavite in pogledate Napoleonov most. V nadaljevanju bo kolesarjenje bolj pristno in zanimivo, če se pri campu Nadižu podate na kolesarsko pot ob levem bregu Nadiže (bolj ali manj označeno, zaradi podlage ponekod mestoma tudi zahtevno) in po njej spoznavate naravo in okolico vse do Robiča, tam pa je tudi Nadiža najbolj primerna in urejena tudi za kopanje.
Če boste začeli kolesariti iz Kobarida, boste naredili dobrih 40 km, v tej opisani smeri, pa bodo na poti lažji klanci kot v obratni smeri.
Breginjski kot & Nadiža V Kobaridu se usmerite proti Robiču in Italiji1
Breginjski kot & Nadiža do vasi Staro selo bolj ali manj po ravnem, na koncu vasi v krožnem križišču za Breginj desno2
Breginjski kot & Nadiža široka glavna cesta se potem do Breginja vseskozi rahlo vzpenja3
Breginjski kot & Nadiža mimo velike cerkve v Borjani4
Breginjski kot & Nadiža vir novih podatkov - turistično informativne table na postajališčih ob cesti5
Breginjski kot & Nadiža nad vasjo Sedlo je odcep za vzpon na Kobariški Stol iz južne strani6
Breginjski kot & Nadiža prihod v Breginj7
Breginjski kot & Nadiža tabla za zanimivosti v Breginju8
Breginjski kot & Nadiža stari del vasi9
Breginjski kot & Nadiža obnovljene stare hiše v Breginju, sicer pa od potresa dalje prevladujejo montažne hišice10
Breginjski kot & Nadiža razni projekte obnove in pomoči11
Breginjski kot & Nadiža velika in lepa cerkev v Breginju12
Breginjski kot & Nadiža na koncu vasi za cerkvijo zavijemo na zgornjo cesto za Most na Nadiži13
Breginjski kot & Nadiža pogled na Breginj in Kobariški Stol nad njo14
Breginjski kot & Nadiža nadaljevanje po slabši cesti, desno odcep za izvir Nadiže15
Breginjski kot & Nadiža Most na Nadiži, nekdanji malo obmejni prehod16
Breginjski kot & Nadiža nadaljevanje v Ita za Prossenicco17
Breginjski kot & Nadiža vzpon na Prossenicco ali po naše Prosnid18
Breginjski kot & Nadiža simpatičen in lepo urejen kraj19
Breginjski kot & Nadiža pod cerkvijo poiščemo gozdno pot proti Slo20
Breginjski kot & Nadiža poškodovani del ceste, kjer je sprva teren prece strm, gruščast in kamnit21
Breginjski kot & Nadiža most čez malo rečico, ki je pritok Nadiže22
Breginjski kot & Nadiža nadaljevanje po bolj prijazni gozdni cesti, ki pa se prične vzpenjati v dolgih okljukih čez gozd23
Breginjski kot & Nadiža pogled iz nasprotnega hriba nazaj na Prossenicco24
Breginjski kot & Nadiža na garminu je treba imeti naložene prave zemljevide, sicer je v tem delu prazno25
Breginjski kot & Nadiža prihod na malo obmejni prehod pod Robidiščem26
Breginjski kot & Nadiža spet na asfaltu, od nekdanjega mejnega prehoda do Robidišča je malo manj kot km vzpona27
Breginjski kot & Nadiža v Robidišču28
Breginjski kot & Nadiža dolg in hud klanec iz Robidišča navzdol proti Nadiži29
Breginjski kot & Nadiža ob cesti, zanimiv Napoleonov most čez Nadižo30
Breginjski kot & Nadiža priložnost za osvežitev v Nadiži kar pod mostom31
Breginjski kot & Nadiža nadaljevanje v dolini ob Nadiži32
Breginjski kot & Nadiža takšna je poleti Nadiža33
Breginjski kot & Nadiža info table pri ogromnem campu Nadiža34
Breginjski kot & Nadiža mimo campa vodi kolesarska in peš pot ob Nadiži vse do Robiča35
Breginjski kot & Nadiža kolesarska in peš pot ob levem bregu Nadiže36
Breginjski kot & Nadiža steza oz. pot je občasno bolj urejena37
Breginjski kot & Nadiža ob Nadiži pred Robičem38
Breginjski kot & Nadiža kopanje z opozorilom39
Breginjski kot & Nadiža nadaljevanje od Robiča nazaj za Staro selo in proti Kobaridu 40
Breginjski kot & Nadiža zemljevid prevožene poti41
(+8)všeč
jpergar4. 09. 2017 12:26:28
Mi smo se srečali na vrhu Kobariškega Stola nasmehnasmehnasmeh
Veseli me, da sta odpeljala predlagano krožno turo na Prosnid, meni eno lepših v zahodnih koncih Slovenije.
všeč
turbo9. 05. 2021 21:12:00
sobota 8.5.2021 (kolesarski izlet)

Kobarid-Svino-Sužid-Borjana-Breginj-Logje-Robidišče-Podbela-Robič-Kobarid

Naj začnem na koncu oziroma pri tistem, kar sem se namenil napisati kot zaključek - BOŽANSKO nasmeh

Da je to to sem vedel, še preden sem se ogrel do Svina, potem se je vedenje samo še stopnjevalo. Čudoviti kraji, večkrat obiskani, in gore nad njimi, tako domače in lepe, so se vrstili kot najlepši prizori v filmu, spomini so valovili in butali ob dušo, če bi mi doktorji nadeli nekaj elektrod na lobanjo in merili dogajanje v sivih celicah, bi verjetno menili, da se jim je pokvaril aparat. Do Breginja bi šlo brez počitka, a sem si ga privoščil, vmes sem se tudi temeljito razgledal. V Breginju sem si kdo bi pomnil katerič ogledal staro vaško jedro in tam prijetno poklepetal z dekletom in fantom, ki sta pripravljala vse potrebno za odprtje bara. Po klepetu sem pocrkljal prijazno psičko, potem pa stopil v bližnjo cerkev po nekaj minut spokoja in časa za spomine. Do tod vse znano in domače, nadaljevanje še neznano in stežka pričakovano. Cesta v Logje je valovila, malo gor, pa malo dol, nekajkrat tako, preden sem zmogel do tja. Kratek postanek, potem pa strmo navzdol do Nadiže, ovinek za ovinkom, ni jim bilo videti ne konca, ne kraja. Pri Nadiži se mi je milo storilo, saj je bilo že ozračje prehladno, da bi pomislil na greh, kaj šele voda, zato sem zgoraj in spodaj brez v vodi hočeš nočeš prestavil na enega od prihodnjih obiskov. Kar gre dol, mora tudi gor, sem se tolažil kmalu zatem, ko sem gonil bicikel v neusmiljeno strm in dolg klanec proti Robidišču. Verjetno je bilo nekaj manj hudo, a me je zaradi lakote (zdoma sem odšel na tešče) že precej navijalo, malico pa sem si določil v Robidišču, takisto daljši počitek. Kdor se matra, se zmatra, tudi sam sem se precej, a sem uspešno pribrcal do naše najzahodneje ležeče vasice. Častni krog skozi njo do konca in nazaj, nekaj pozdravljanja in kratek klepet od kod in kam, potem pa končno hrana in pijača, tudi počitek. Joj, kako se mi je dogajalo, že lep čas ne takšnega dne. Verjetno zelo zato, ker so mi okoliške gore in kraji pod njo, na naši in sosednji strani, vzbujali morje spominov in dogodivščin in doživetij, vsled katerih sem se med posedanjem počutil sila prijetno. Če sem se pri Nadiži tolažil s tem, da kar pride dol, mora tudi gor, sem se sedaj veselil obratnega. Torej tega, da tisto kar pride gor, mora tudi dol. Točno to sem storil, po nekaj ovinkih je tako letelo, da je bilo veselje. Ovinek za ovinkom, kar levo pod cesto zagledam Napoleonov most. "Ti šment," sem skoraj zatulil in pritisnil na zavore, ter se komaj komaj pravočasno ustavil, ni dosti manjkalo, pa bi moral nekaj malega nazaj v breg. Napoleonov most se v živo ni zdel tako lep, kot sem ga občudoval na fotografijah, da je ličen in služi svojemu namenu, pa zagotovo drži. Potem sem nadaljeval z drvenjem v dolino, a sem bil tokrat previdnejši in odcepa za travnat osamelec Lup, ki se dviga nad Podbelo in vrh katerega stoji lična cerkev Svete Helene, nisem zgrešil. Do tam se porival kolo v breg, misleč, da se bom navzdol vsaj malce peljal, a sem delal račun brez krčmarja. Vrh Lupa sem posedel v predverju cerkve in na travah, s teh sem zrl na čudovit Stolov greben, in užival v dolce far niente. Neke energije so tod zgoraj, vsaj čutil sem tako, zdelo se mi je, da se počutim kot baterijski vložek, ki ga daš polniti. Vsaj mentalnemu delu mojega telesca se je tako dogajalo. Kot sem že napisal, sem bicikel porival tudi navzdol, ni bilo daleč, zato mi ni bilo hudega, potem pa sem v nadaljevanju zavil proti Kampu Nadiža, saj sem sklenil, da potep nadaljujem po makadamu, kolovozu in MTB stezi proti Robiču. "Treking kolo zmore hudiča, sam pa sem tudi vse bolj spreten in pogumen," sem se pomenil s samim s seboj, "v skrajni sili boš še enkrat porival kolo." Rečeno, storjeno. Makadamsko cesto sem brez težav, nekaj kolovozu podobnega takisto, a počasneje in previdnejše, pešpot na koncu pa je betonirana, vsaj nekaj klančini podobnega je tam, zato je šlo precej na izi. Potem pa še dolg in blaten travnik in že sem bil v Robiču. Vesel in žalosten hkrati, saj se mi je ves dan tako lepo dogajalo, da se mi je zdelo kar škoda, da bo čez nekaj kilometrov v Kobaridu vse pri kraju. Po glavni cesti sem na pedala pritiskal tako zlahka, kot da bi s potepom šele pričel, zna biti, da sta imela Sveta Helena oziroma Lup kaj pri temu.

Starejše generacije se spomnimo predmeta STM (samoupravljanje s temelji marsksizma), ki smo ga imeli nekaj časa v osnovni šoli. Za kaj je šlo, sem hitro pozabil, ena stvar pa mi je ostala v spominu za vse življenje. In sicer besede Edvarda Kardelja o sreči. Takole je dejal: "Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam." In sem si jo, si jo in si jo bom, pa če se svet postavi na glavo nasmeh

http://tubojan.blogspot.com/2021/05/breginjski-kot-breginj-logje-robidisce.html
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
(+4)všeč
piotr10. 05. 2021 11:31:00
Lep opis, ki pove več kot 100 slik!nasmeh
(+1)všeč
turbo10. 05. 2021 11:37:13
Hvala nasmeh
všeč
Majdag10. 05. 2021 12:45:37

Bojan, do takrat... boš prekolesaril in prehodil še mnogo poti. Uživaj!nasmeh
všeč
turbo10. 05. 2021 13:02:21
Majda, naj bo tako. Hvala, tudi ti se imej naj nasmeh
(+2)všeč
ločanka10. 05. 2021 13:57:41
turbo, redko kdo si vzame toliko časa, da nam turo tako obsežno predstavi. Zato vse pohvale tudi z moje straninasmeh.
(+1)všeč
turbo10. 05. 2021 14:40:15
ločanka, tudi tebi hvala. Me veseli, če kdo rad prebere, če dobi na podlagi prebranega idejo za svoj potep, toliko bolje nasmeh
všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies