Forums / Slovenija / Kamnik Savinja Alps / Opuščena pot: Klemenča jama - Logarski kot

Opuščena pot: Klemenča jama - Logarski kot

geppo11. 07. 2015 04:59:42

Klemenča jama 1208m / Sušica 1200m / Logarski kot 896m
Že leta imam željo poiskati pot od Klemenče do Logarskega kota. Včeraj s kolegico namesto, da skreneva pri »zvoncu želja" desno ( pot do Razpotja/Hotela Plesnik ) se napotiva levo mimo napol podrte lesene ute. Ta, sedaj razpadla uta je nekoč leta dajala zavetišče marsikateremu alpinistu in tudi obiskovalcu KSA. Gaziva polmetrsko rastlinje in kmalu sva v temačnem gozdu.
Zeleni mah po kamenju, podrta drevesa, vonj po trohnobi nama da vedeti, da vlage tu ne manjka. Iščeva ostanke možne poti. Kmalu presenečena naletiva na obledele markacije. Ponekod so vidni ostanki poti, drugače pa ne. Markacije slabo vidne, obledele in ponekod pogosto posejane ali jih pa ni opaziti. Kmalu naju pot pripelje na rob prepadne stene. Pod nama je kar nekaj »lufta«. Trohneči ostanki klopce nama povedo, da so tu včasih posedali in uživali v razgledu na dolino Logarske.
Na tleh opazim zarjavelo jeklenico in visoko v košati bukvi napol razpadle ostanke nekakšnega vretena in okoli njega tudi ovito zarjavelo jeklenico. Pomena, si ne znava razložiti…
Prečiva plitko grapo v gozdu po kateri teče voda in slabo vidna pot se kaj kmalu izgubi. Markacije nama ne uspe poiskati. Nadaljujeva po svoje, spust nama pa tako onemogoča prepadna stena, ki naju loči od doline Logarske. Predvidevam, da prečiva vrh Sušica 1200m. Naenkrat se pred nama pojavi ogromna grapa, ki se steka v dolino logarske. Prehod naprej ni mogoč in ostaja nama le še spust v grapo. Ta je naporen in vroč ( cck. 13 je ura ). Potrebna je vsa previdnost, da ne končava daleč spodaj ali da naju ne pomečka kakšna ogromna skala, ki samo čaka na dotik…
Naletiva na oskrbovano solnico in da nama upanje, da bova našla nadaljevanje poti. Ampak narava poskrbi, da v grapi briše sproti vse sledi. Ko se hočeva umakniti v gozd na drugi strani naključno naletiva na lepo vidno markacijo in vidne sledi poti. Na trenutke izgubljava sledi poti, se ne sekirava preveč. Zavedava se, da sva že v neposredni bližini gostišča Logarski kot. Markacije naju pripeljejo točno do gostišča.
Ko se hladiva v senci gostišča v razgovoru s fantom, ki naju postreže izveva, da skoraj nihče več ne uporablja tega dostopa iz Logarskega kota pa do Klemenče jame. Zadnjega, se se fant spomne , da ga je med potjo presenetil medved. Tako, da je čisto prestrašen pribežal nazaj do gostišča… nasmeh

Težko, kljub obledelim markacijam sledljiva pot, ki je pa kljub temu zanimiva in lepa. Ključno mesto je široka grapa. Škoda poti, da je tako opuščena…
lp

Opuščena pot: Klemenča jama - Logarski kot Razgledišče nad Logarsko dolino

Opuščena pot: Klemenča jama - Logarski kot Kar precej lufta...

Opuščena pot: Klemenča jama - Logarski kot Med potjo

Opuščena pot: Klemenča jama - Logarski kot Grapa

Opuščena pot: Klemenča jama - Logarski kot Solnica

Opuščena pot: Klemenča jama - Logarski kot Zgornji del vidne grape nad nama

Opuščena pot: Klemenča jama - Logarski kot Prijazna oslička pri gostišču Logarski kot

(+10)

geppo15. 08. 2016 21:02:03

Danes, po letu dni sem zopet na tej skriti,opuščeni poti.
Pričeli v Logarskem kotu ob 6 uri pri 14C. Čez travnik do vztopa v Grlo. Vzpon skozi zbrušene skale Grla nam ni delal težav. Snega ni več. Pot je lepo vidna in tudi stare markacije.
V Krnicu gremo po svoje in splezamo do grebena Rjavčkega vrha. Se sprehodimo po grebenu, malica, spust do Klemenče jame. Tu se osvežimo s hladno vodo in naprej. Mimo napol podrte barake v hladen gozd. Poiščemo markacije in jim sledimo. Kašnih sledov poti skoraj ni več.
Uspe nam pa poiskati nadaljevanje markacij, ki sva jih s Piko lansko leto spregledala. " Pot" je urezana v strmino gozda tik nad prepadno steno. Nekatera mesta so precej izpostavljena in vsak zdrs bi se končal daleč spodaj. Sledenje nam uspeva in končno prilezemo do široke grape. Grapa je v soncu,vroče, grušč tekoč...
Mi pa uspe prehod grape točno do markacije na drugi strani. Sedaj sledi sprehod do koče Logarski kot, kjer smo zjutraj parkirali.
Vse polno je avtomobilov, obiskovalcev. Po 7urah hoje spijemo pivo in proti domu.
lp

Pajki so imeli napeljano polno mrež v katere smo se zaletavali med vzponom

Prečenje grape in pol urce do Logarskega kota

(+11)

aljazek16. 08. 2016 15:16:28

Ja, lepo je bilo. Sploh tisti del na fotki 4 mi je bil zelo zanimiv.

(+3)

geppo30. 09. 2017 19:44:41

Logarski kot/Grlo/Rjavčki vrh/Klemenča/Logarski kot
Ko se nekaj čez sedmo pripeljeva v Logarsko so vrhovi zakriti z meglo. Parkirava v Logarskem kotu, parkirišče še prazno. Megla je spuščena čisto do vstopa v Grlo. Dvigujeva se in računava, da bova prebila megleno zaveso. Vstop v grapo do grebena Rjavčega komaj najdem. Ostanki zaplat snega so južni in ni poledenelo. Na grebenu sva res nad meglo in nekaj razgleda je pa. Višje proti Škarjami slišiva glasno govorico in kot, da so vseskozi na istem mestu.
Na grebenu malicava in potem sledi spust do poti, ki vodi od Klemenče do Škarij. Zopet sva v meglicah, ki se na trenutke trgajo. Do Klemenčeve jame sva potem od razpotja ( Škrbina/Kopinškova )pod meglicami. Fantje, ki sva jih slišala pod Škarjami se vrnejo. Hoteli so proti Planjavi, pa so že kar na začetku padli v zamet do pasu. Raje obrnejo!
Sledi spust od Klemenče do Logarskega kota. Prvo markacijo in še nekaj naslednjih hitro najdeva potem pa.... zmeden

Malo poštrikava in naposled najdeva pravo pot. Prečnice nad prepadno steno so precej zahtevne. Vsak zdrs bi se končal daleč spodaj. Pot verjetno skoraj nihče ne uporablja več in je precej težko sledljiva. Markacije ( zelo obledele ) sicer so, a sledljive precej težko.
Nadaljevanje mi je dobro poznano in brez težav prideva do Logarskega kota.
lp

Da prideš čez ta skalni skok se je potrebno potruditi

Med potjo do Logarskega kota od Klemenče

Prečnice nad prepadom so precej zahtevne

Pogled od Logarskega kota proti Zabrložnici

(+7)

pika1. 10. 2017 08:47:27

Lepa krožna tura, škoda da se soncu ni uspelo bolj prebiti skozi meglice.

(+2)

ziki3. 11. 2017 18:29:52

Ja Gepo Moram ti povedati,da smo tisto pot s Klemenče Jame markirali jaz in moji prijatelji Korošc in Fux in smo padli v nemilost pri naših "šefih" iz PD Solčava a smo preživeli.Steza je pa tam že bila od nekdaj.Še pred podorom v Rjavci.Letnice tega podora na žalost ne vem.Jože Robanov mi je pripovedoval,da je njemu pravila njegova stara mati,(ki je bila Klemenča),Da so morali kmetje iz Logarske in Matkovega kota odgnati živino proti Železni Kapli,da je preživela,ker se tu ni mogla pasti dokler ni deževje opralo prahu z rastlinja.To je menda trajalo tri tedne in več.To se je menda zgodilo pred letom 1900,koliko,pa ne ve nihče več.i smo tiste markacije narisali leta1994,ko sva bila z ženo oskrbnika na Klemenči Jami.To je bilo življenje.

(+7)

geppo3. 11. 2017 22:59:53

Ko sem drugič prehodil tiste prečnice v gozdu sem se čudil, da je kakšno planinsko društvo tam markiralo? Najtežja mesta pa pustilo nevarovana. Zatem pa markirano pot tako opustilo. Tri prečenja v gozdu so najtežja. Ena prečnica je sicer varovana s cck. 6mm prusikom. A je tako zdelan od vremenskih vplivov, da dvomim, da bi te zadržal ob morebitnem zdrsu.
Kolegica, ki je bila z mano je izjavila:" smrtno nevarna markirana pot"!
Vsak zdrs na tisti strmini je nepopravljiv. Imaš samo nekaj zelo strmih metrov, potem je pa prepadna stena in končaš daleč spodaj.
Se, da pa tiste tri kritične prečnice zaobiti po zgornjemu delu. Potem je pa ta potka čisto OK. Teren pač moraš najprej spoznati, da veš kje. V grapi pa tako nimaš kaj storiti, ker se razmere sproti spreminjajo. Le vdeti moraš potem začetek poti na drugi strani grape.
Zanimiva pot, po kateri bom verjetno še večkrat šel v Logarski kot. Sploh pa sedaj, ko vem, kje se lahko prečnice zaobidejo... cool

(+4)

zokipoki8. 07. 2020 09:00:08

V nedeljo sva si s prijateljico privoščila lepo turo in za piko na i dodala še sestop iz Klemenče po opuščeni poti do Logarskega kota. Pot, ki te ob obledelih in dobro skritih markacijah pripelje do kota, je meni polna adrenalina in lepot, ki jih ponuja ta pozabljeni prostor. Že sama misel na to pot v meni budi duhove in drugačna občutja. Del poti poteka po robu strašnega prepada in zato tu kakšne nesmiselne akrobacije odpadejo. Tri prečke še vedno tako nevarne kot so bile lani. Šel sem čez in se odločil, da naslednjič raje ta del obvozim višje ter se izognem shrhljivemu občutku tega prečenja. Saj gre, ampak zdrs tam pomeni smrt! Pot je opuščena z razlogom!

Dodajam še zapis o prodoru, ki ga je omenil ziki. Našel sem ga v knjigi Solčava, ki jo je napisal Valent Vider. Lp