Zjutraj se odpravim čez Ljubelj, pri Celovcu zavijem na AC in pri Spittalu dol. Nadaljujem proti Grossglocknerju a pri Obervellachu zavijem proti Mallnitzu. Vedel sem, da je zaradi neviht to soboto zvečer gor padal sneg in res gore okoli so bile malo 'poštupane'
Kaj 'malo' pomeni ko si gor pa vemo.
In res je bilo, ko sem se z Ankogelsko žičnico pripeljal gor, vse pobeljeno! No, to pa ne kaže dobro... Vseeno se odpravim za tremi Avstrijci, ki so šli pred mano. Eden od njih obrne malo pred smerokazom, kjer se pot za Ankogel odcepi od glavne poti. Ostali, nadaljujemo proti Ankoglu. Na ledeniku mi eden od njih posodi palico. Kar dobrodošlo. Sploh bi na tistem snegu prišle prav tudi po poti. Malo me je skrbelo kako bo šlo dol.
Tik pred zaključnim grebenom malo ustavimo, pomalicamo, potem pa naskok! Vedel sem, da je tura zahtevna a me je vseeno presenetilo. Po konkretno izpostavljenem grebenu lezti po skalah z občutkom, da te en napačen korak lahko pošlje v prepad je kar adrenalinsko. Brana, ki se mi je npr. zdela zahtevna je proti temu otroški vrtec. K sreči na grebenu ni bilo skoraj nič snega. No, zmorem do vrha! Tik pred njim je zadnji, najtežji detalj: plezanje zahtevnega izpostavljenega skoka(ki, nam še posebej dela težave pri sestopu). Potem pa vrh s križem! Od križa nadaljujem po izpostavljenem grebenu še do pravega vrha. Tam uživam v krasnem razgledu(zadaj Grossglockner, pred mano Hochalmspitze, desno Säuleck,...širši razgled žal onemogočajo oblaki) in sončnih žarkih. Občudujem skupino, ki pride gor iz Maltatala(katerega del akumulacjskega jezera se vidi iz vrha), od tam je baje še težje. Splačalo se je, pravi užitek!
Vsakega lepega je enkrat konec in treba je iti dol. Po tistem zahtevnem skoku pa pot dol sploh ni bila več tako težka in že sem na sedlu. Potem pa dol, sneg je bil že skoraj stopljen tako da so bile skrbi kako bom sestopil, odveč. Ledenik tokrat obhodim(previdno, drobljive in premikajoče se skale!). Na poti na Hannoverhaus me malo prepiha, v njej paše pir potem pa dol, peš! Pot do srednje postaje žičnice ni ne vem kaj, naprej do spodnje pa kar zanimiva.
Ena najlepših tur do sedaj!