Dobrač tokrat malo drugače. Že dolgo naju je zanimal dostop po jugozahodnem grebenu, ki sva ga opazovala predvsem v zimskem času. Takrat je skupaj s slovensko cerkvico nezgrešljiv del zimske kulise, ko se ob lepih dnevih vidi globoko v Ziljsko dolino. V snežnih razmerah je greben neprehoden, a povsem drugače je v kopnem. Po njem poteka markirana pot, ki na vrh pripelje iz Čajne (Nötsch) ali Plajberka pri Beljaku (Bad Bleiberg). Od tu sva zaradi logistike štartala tudi midva.
S parkirišča pred trgovskim centrom sva se najprej podala proti zahodu. Do kraja Wurzach sva sledila pot *Weg des Buches*, kmalu za vasjo pa zavila levo v gozd. Tam sva tudi srečala prvo oznako za Dobrač, pot pa ima številko 297. Ta se višje priključi poti 296, ki vodi vse do vrha. Vse skupaj je dobro speljano, nikjer prestrmo, nikjer izpostavljeno. Nekaj podrtega drevja je občasno oviralo prehod, polomijada pa je bila zelo sveža in še nič pospravljena. A glede na dobro uhojenost poti bo najbrž kmalu spet red.
Z Dobrača sva sestopila po poti 294, ki je speljana po južni strani dolgega grebena. Po nekaj sestopih in ponovnih vzponih naju je pripeljala na vrh z imenom Zehnernock in še naprej proti servisni cesti. Tam sva zasledila prvo oznako za najino izhodišče Bad Bleiburg, zato sva nadaljevala tej smeri. Na vseh sledečih križiščih sva se držala leve strani in po poteh 291 in 290 prišla v dolino. Sledilo je še nekaj sprehoda ob glavni cesti do izhodišča in krog je bil zaključen.
Koordinate izhodišča (Bad Bleiberg) : 46°37'33.6"N 13°40'34.1"E