JUŽNI VELEBIT 29.5.-2.6.2022
Po treh letih zopet na Velebitu, tokrat v narodnem parku Paklenica, plezalnem raju. Zopet z vodnikom Stanetom osem deklet. Prvi dan, v nedeljo je bilo deževno, a že v Jablancu se je razvedrilo. Vodnik nam je pokazal že prvi biserček, Zaliv Zavratnica, me vse smo bile prvič. Sprehod po krasnem zalivu, pa vzpon na planinsko kočo na najnižji nadmorski višini 25 metrov, potem pa še na razgledno točko, kjer smo si zaliv Zavratnica ogledali od zgoraj, res vredno ogleda. Pa smo prispeli do Starigrada, do našega bivališča pri Dragici.
Drugi dan smo se zapeljali na planoto Veliko Rujno, se razgledali proti Bojinem kuku in se odpravili proti našemu prvemu cilju Goliću, 1.206 m visok vrh. Po osvojenem vrhu, smo se po bukovih gozdovih spustili v staro naselje Ramići, sedaj preurejeno v turistično Ramića dvori, kjer so nas pogostili prijazni domačini, nas povabili, da prenočimo. Tokrat smo se le okrepčali s kavico, jabolčnim zavitkom, kupili nekaj dobrot in nadaljevali proti Veliki Paklenici mimo lepo urejenega planinskega doma Paklenica. Že smo občudovale stene Anića kuka, neštete plezalne smeri. Bolj smo se bližali Paklenici, bolj je žgalo sonce. Uživali smo v raznolikosti pokrajine.
Tretji dan pa smo se odpravili iz Male v Veliko Paklenico. Markirana pot je 6 ur 30. Hodili smo po kanjonu, vode trenutno ni, je pa zanimiva, raznolika pot, potrebno je tudi malo poplezati, a vse ovire smo družno premagale in vodnik nas je kar pohvalil. V tem delu gre za zaščiteno območje in tu ni plezališč. Šli smo mimo jame Kapljarke do položnejšega dela struge. Tudi tretji dan nam je ponudil izredno raznoliko pot, ki se v drugem delu spremeni v livade, potem listnati gozd, lepa pot obdana s cvetjem in travniki, skozi vasico Jurline, počitek pod lipo, pa zopet spust v Veliko Paklenico. Do našega bivališča smo jo mahnili peš, vodnik pa potem še po avto...
Četrti dan je bil naš prvi cilj vzpon do Manita peći, zanimive jame, ki smo si jo ogledale. Tokrat smo hodili po področju Vidakovega kuka, kjer so bili prekrasni razgledi na morje in je prav dobro žgalo...Del poti je tudi ob jeklenicah, vse je šlo v redu, le eni od mladenk so popustili čevlji. Dobro, da so med nami medicinke, ki so zagato hitro rešile. Prišli smo do stare Velebitske naselbine, mimo čebelarja in se spuščali v smeri Lugarnice, gre za kar strm spust. Na poti še pik dveh čebel, zaloge vode so nam že kar pošle in veseli smo bili, ko smo prišli do studenca. Za zaključek pa še srečanje »alpinista«, kot jih je hudomušno opisoval že Deržaj…
Vsak dan smo si privoščili skupni zajtrk, zvečer pa večerjo v okoliških lokalih. Hrana je bila odlična, naši okusi različni. Tudi plavale smo v morju, ki sploh ni bilo mrzlo, smo prav prijetno čofotale. Vsi zadovoljni z družbo, me zelo vesele odličnega vodnika, pa tudi vodnik pravi, da smo me bile fletne! Malo si je oddahnil od nas, a nas je tudi hitro pogrešal.
Hvaležne smo vodnku za vodenje, vse ture, za vse povedano in prikazano o Srednjem Velebitu, Paklenici, zgodovini....Za zaključek pa še ogled Miril in Tatkovega groba v Ljubotičih. Kar je Premužić za Severni Velebit, je Slavko Tomerlin – Tatek), Tatek za Južni Velebit. Tatek je odkril številne steze in jame na Velebitu, umrl je leta 2018 v starosti 88 let. Pa še postanek v Svetem Juraju, prijeten, doslej spregledan kraj. Ob zaključku pa so že nove ideje za naslednje raziskovanje Velebita in njegovih lepot.