Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    

Amariana

Print
bagi8. 06. 2010 17:59:06
Gora, ki jo kot lep piramidast vrh lahko opazujemo z Zahodnih Julijcev v smeri proti Tolmezzu se imenuje Amariana. Slovi kot odličen razglednik, vendar so v soboto kljub lepi vremenski napovedi lokalne razmere že zgodaj nagnale megle v njene strmine jezen. Sonce nas je za vzpon nagradilo šele v vršnem delu in nam omogočilo razglede po vrhovih daleč naokoli nasmeh. Več o dostopu v *Opisih gora*. Naj omenim, da je ozka, ovinkasta, toda asfaltirana gorska cesta očiščena zimske navlake in prevozna brez problemov. Ravno tako ni nobenih prometnih omejitev za vožnjo po njej. LP Bagi
Amariana Začetek poti 1
Amariana Oznaka poti in čas, potreben za vzpon2
Amariana Prvi del poti poteka v gozdu3
Amariana Pot 4144
Amariana Pot čez travnate strmine5
Amariana Vršno skalovje, zavarovano z jeklenico6
Amariana Družba ob poti7
Amariana Avriklja je povsod polno po skalah 8
Amariana Vršni del9
Amariana Razgledi se odpirajo10
Amariana Razgledi v drugo smer11
Amariana Amariana12
Amariana Tolmezzo13
(+2)všeč
VanSims2. 10. 2010 23:20:01
Bil danes gor Res fajn gora. No pri meni se megla ni razkadila in sem bil prikrajšan za razgled. mrk pogled

Videl nekaj gorskih tekačev tako na goszdni poti kot tudi na cesti ki pelje na prelaz.

Sicer pa zanimiva pot, predvsem tist žleb z zajlami.
všeč
Jože.3. 10. 2010 07:50:33
Pred leti opravil na to goro krožno pot. V Karniji se zapeljem čez most in prvi odcep v desno še par sto metrov, kjer parkiram. Pot se prične z oznako 415 in pripelje do opuščenega zavetišča Monte Forcella, na višini 1098 metrov. Tu pot zavije levo, sprva vodoravno, kasneje pa se strmo vzpne na greben, kateremu sledimo do planine Aiars.( tu sem pred dobrim mesecem obrnil, ker nisem imel potrebne zimske opreme ) S planine zavijem rahlo v levo do grebena in po njem vse do konca, kjer se je potrebno malo spustiti v škrbino in po nekaj minutah, že stojim na vrhu. Sam vrh in severno pobočje še polno snega. Razgled prekrasen. Sestopim nazaj v škrbino in po poti 414, ki je sprva zavarovana z nakaj jeklenice, do sedla Cristo di Forca, ( do tu se nekateri pripeljejo jezen ) nekaj časa po makadamski cesti, kjer ponovno zavijem na stezo in se nižje spet priključim cesti, ki pelje na sedlo. Do Amara ni potem več daleč, seveda pa je potem treba po cesti priti do izhodišča, kar pa ni preveč prijetno, posebno v poletnih mesecih. Je pa zraven lep tolmunček, kjer se lahko ohladiš. Lepa krožna pot, pa še zahtevna ni. ( na žalost sta mi ostale samo dve slikce )
s poti na Amariano1
Amariana2
Amariana  - desno spodaj začetek poti 415 - Monte Forcella se ne vidi, je skrajno desno -  (slika je sposojena)3
(+2)všeč
VanSims3. 10. 2010 13:10:08
Do sedla se, se pripeljal tudi jaz zadrega

Sem pa kot sem že rekel tudi veliko tekačev videl. Ko sem se spuščal po jeklenici me je en ko je videl da še dolgo ne bom prišel dol, kar po skalah obplezal. Ko koza je lezel po njih! nasmeh
všeč
sabina.727. 02. 2011 20:58:53
Danes sem se nameravala povzpeti na to goro, a sem zaradi napačno izbrane obutve obrnila malo pred vrhom, ker bi se počutila bolj varno z derezami, ki pa jih nisem mogla nadeti.....tehnična oviramrk pogled! Štartala sem skoraj v vasi Amaro, tako sem naredila kar precej višinske razlike. Prvi del skozi gozd je prijeten, potem pa se pot kar vije po zarascenih strminah,kjer je veliko suhega vejevja in viharnikov. Ko se znajdeš pod samo goro pa je treba po plazovinaheek, v zanjem delu pa je potrebna povsem zimska oprema in previdnost. Gaz je bila narejena do točke do koder sem šla jaz, potem je bilo pod mehkim snegom bolj ledeno in mislim, da je še kdo obrnil pri tej točki, pod vrhom praktično. Morda je lažje, če se že prej zavije v skale in se malo popleza, a sama si nisem upala. Na poti namreč razen enega gamsanasmeh, nisem srečala druge žive duše.
Začetna steza1
Ob potoku2
Pod steno ob potoku3
Na asfaltni cesti4
Tu se zavije levo5
Zaraščeno področje6
Po plazovinah7
Proti vrhu8
Naravni smerokaz9
Vrh je blizu10
Tu sem obrnila11
Sestop12
Pot v dolino je še dolga13
Utrinek14
Trobentice ob poti prinašajo sonce.15
(+2)všeč
svicr14. 01. 2012 22:19:57
Na Amariano smo nameravali v zgodnji pomladi, ker pa je zima bolj skopa s snegom, smo se odločili, da to izkoristimo. Že ko smo se zjutraj peljali po Železni dolini, se je kazal lep dan. V kraju Amaro, 8 km pred Tolmezzom (Tumeč)smo zavili po strmi cesti v južna pobočja Amariane. Dva ovinka pred prelazom Cristo di Forca, na višini približno 1000m, nas je na cesti zaustavil led. Do konca ceste smo oddrsali peš in malo pred prelazom zavili s ceste na markirano pot. Lepo speljana pot nas še v kopnem pripelje do travnatih pobočij, kjer pa se začenja sneg in mestoma tudi led. Do vstopa v žleb, ki je opremljen z jeklenico, smo prečili nekaj ostankov manjših plazov. Ob jeklenici smo se povzpeli do škrbine(dereze so priporočljive), kjer se nam je odprl pogled na prelepe vrhove Karnijcev. Po lepo zasneženem grebenu smo vse do vrha uživali v razgledih. Sestop v toplem januarskem soncu je bil še dodatna potrditev prave izbire današnje ture cool
pogled proti morju s prelaza Cristo di Forca1
vršne strmine in žleb pod škrbino, skozi katerega je speljana pot na vrh2
pod vrhom z jeklenico opremljenega žlebu3
sneg, led in mokre trave4
vsaj v višinah je nekaj zime5
v ospredju skupina Sernia in Grauzarie6
na vrhu Amariane v družbi Marije7
ne, to še ni morje 8
sestop po grebenu v škrbino9
še pogled na vzhod, proti našim goram10
med suhimi bukvami nazaj v dolino11
pa še zimski utrinek skozi boljši objektiv12
še zavoj in gorska reka bo dosegla svoj cilj v morju13
vršni greben kot ločnica med toplim jugom in mrzlim severom14
(+1)všeč
kofetarca15. 01. 2012 09:26:02
Izbira včerajšnje ture je bila res prava kljub temu, da nisem pričakovala "zime" na vrhu. So pa razgledi na vse strani odtehtali tisto dričanje po zasneženih travah nasmeh Kot berem pri predhodnikih, je tudi nekatere presenetila ta piramidasta gora z zimskimi razmerami proti vrhu mežikanje
(+1)všeč
sabina.76. 07. 2014 21:31:57
Danes sva se zbudila zelo zgodaj, tako da sva ob petih že krenila proti današnjemu cilju, to je bila gora Amariana v Karnijskih Alpah. V Karniji sva zapustila avtocesto, se peljala do vasi Amaro in parkirala. Najprej sva hodila malo po asfaltu, potem pa zavila levo ter se po bujno zaraščeni stezi 414 povzpela do prelaza Cristo di Forca na višini 1058 m. Do sem se večina pripelje z avtom, saj je urejeno tudi parkirišče, kjer je bilo danes parkiranih kar precej avtomobilov. Tod se steza nadaljuje skozi gozd in po travnikih, polnih raznovrstnega cvetja. Raj za botanike! Po enourni hoji se pot odpre, po travnatih strminah se povzpnemo do skal, kjer je tudi krajša lažja plezalna pot, ki nas vodi do vrha, kjer stoji Marijin kip z zvončkom. Danes je bilo kar nekaj ljudi na vrhu, tako slovensko kot italijansko govorečih. Je zelo razgledna gora!!!!! Nanjo se je treba povzpeti zelo zgodaj, ker če ne je prevroče. Če se štarta iz vasi Amaro, je pot kar precej dolga in narediš okoli 1500 metrov višinske razlike. V spodnjem delu se je dobro pošpricati s sprejem proti klopom!!! Vredna obiska! nasmeh
Na stezi 414 1
Kar zaraščeno!2
Zgornje parkirišče. 3
Obširni razgledi že na pol poti. 4
5
Bujno rastlinstvo. 6
Tu se začne steza, če se povzpeš do prelaza Cristo di Forca. 7
Pot se stalno lepo vzpenja. 8
Na travnatih pobočjih. 9
10
11
Kranjsklih lilij ni manjkalo. 12
Plezalni del poti. 13
Na sedlu proti vrhu. 14
Marijin kipec..........15
Sestop16
Dol sva šla po asfaltirani cesti, ampak je kar dolga. Izognila pa sva se morebitnim klopom na stezi. 17
(+5)všeč
sla1. 08. 2014 07:46:05
Včeraj sem tudi jaz obiskala to lepo goro s še lepšim imenom. Začela sem s sedla in bila po petih minutah premočena od glave do peta. Pa ne toliko zaradi dežja, kot zaradi "džungelskega šavja", ki mi je dostikrat segalo čez glavo. Ob povratu sem zmetala vse cunje s sebe in iz gojzarjev zlila vodo. Vseeno sem bila zadovoljna z izletom na tak deževen dan nasmeh.
(+4)všeč
potepinka24. 01. 2016 14:28:36
Letos imamo pravo januarsko razprodajo pomladnega vremena in take razprodaje se ne sme zamuditi.nasmeh Petek je bil en takih dni in na vrhu Amariane bi lahko razglede plačali po polni ceni. velik nasmeh

Razmere so bile ugodne, jeklenice v skalnatem žlebu niso bile premrzle. Žleb je kopen, nekaj pomrznjenega snega je le v zadnjem delu (vršni greben).

Vsekakor vredno obiska, če se vam pa zdi, da je več vožnje do tja kot potem hoje, se lahko ob povratku ustavite v Pontebbi na drsališču in užijete še druge zimske radosti.nasmeh
na izhodišču1
eni so razglede užili z drugega zornega kota2
čez travnati del...3
žleb je kopen4
od škrbine naprej med ruševjem je nekaj pomrznjenega snega5
po grebenu...6
...do vrha7
Marija na vrhu8
razgledi...9
Monte Coglians s sosedi10
11
Zuc dal Bor in Montaž12
približan Zuc dal Bor... (razmere pa lahko preverite na licu mesta - že veste kateri);)13
...za konec pa še pomladni venček;)14
(+4)všeč
ljubitelj gora22. 04. 2018 18:47:27
Z avtom po gorski cesti (Parcheggio Forca del Cristo 980 m) in po označeni poti proti vrhu Amariane. Nekaj je še snega pod vrhom, v grapi, ki pa se je dalo it brez zimske opreme. Jeklenice so zunaj. Super razgledi z vrha, sestop po smeri prihoda. Iz Polhograjskega hribovja tja in nazaj 350km (narejenih na plin).
začetek poti1
označena pot.2
ni povzročal večjih težav, so bli stopi3
na vrhu napihan sneg4
5
6
7
desno Krn, levo Kaninsko pogorje8
9
sestop, ene 4 so obrnil, cca 10 jih je blo na vrhu10
gorske cesta, je kr toplo postalo.11
(+6)všeč
malimiha28. 04. 2018 16:46:26
Danes smo se moja boljša polovica, Milan in jaz odpravili na Amariano. Pot brez posebnosti. Je pa to res zelo lep razglednik, ki se ga vsekakor izplača obiskati.
1
2
3
4
5
6
7
8
(+4)všeč
2061alessio8. 11. 2018 11:51:33
za Bagi in ostale tega foruma bi priporocal pot Carlo Treu , na karti Tabacco 013 : parkirišce v vasi Amaro blizu cerkve ( tam zraven kjer je kota 322) in potem desno sledite pot (v crnem na karti) navzgor zraven potoka Rio Sgenaulie do kote 922 Stavolo Posselie, tukaj malo levo in direktno gor po gozdu in na zadnje po travah in grebenu cela pot sledliva ampak ni/ali slabo oznacena( november 2011) , kaki možic in v zadnjemu delu od koti 1526 naprej kar "on sight" do markirane poti 415 na grebenu, sedaj levo do Amariane in potem sestop po celi poti 414 do izhodišce; ali desno krožna pot 415 cez Ricovero Monte Forcella do spodnje bele ceste in naprej po asfaltirani do Amaro.Uživajte.
(+3)všeč
bagi8. 11. 2018 14:20:33
Hvala Alessio, sem že dodal na spisek idej za prihodnje leto nasmeh

Še vprašanje ... ali je to smer, ki sem jo z rumeno črto vrisal na zemljevidu ?
1
(+1)všeč
2061alessio8. 11. 2018 19:34:59
to je to, zadni del okoli koto 1526 sem šel gor boli direktno ampak je "on sight" tu in tam sledil med travo in skale slaba trasa , ce Amariano pogledaš iz ceste vasi Carnia, potem boš videl/uganil da pot gre gor kakor ena ravna linjia , skoraj "direttissima" bi rekel.mežikanje p.s. nekaj bom napisal za novo temo CUESTA SPIOLET ker je skoraj nadaljevanje vaše ture na Piciat.
(+4)všeč
Sabina Grahek1. 01. 2019 20:43:51
Po štirih letih sva se vrnila na goro Amariano iz vasi Amaro. Nekateri se peljejo z avtomobilom po ozki asfaltirani gorski cesti do prelaza Cristo de Forca, ki se nahaja na višini 1058 m in si tako prihranijo uro in pol hoje. Meni je ta prvi del vzpona po gozdu všeč, časa je bilo dovolj, tako, da..........
Po dveh urah se preide na travnate strmine in odprejo se obširni razgledi. V zadnjem delu pa nas pričakujejo jeklenice, povsem obnovljene, ki nas vodijo najprej do grebena in za tem do vrha. Zadnji del poti je nekoliko poledenel in je potrebna previdnost. Zadnji dan v letu sva preževela tako. Šest ur hoje, šest ur prijetnega napora, ki te obnovi, te regenerira. Lahko zadihaš s polnimi pljuči, si razširiš obzorje in nabiraš dragoceno kondicijo za nove podvige. Ko se vrneš na izhodiščno parkirišče in pogledaš proti vrhu, se začudiš nad tem, koliko lahko človek prehodi v nekaj urah.
Prvi del poti vodi skozi gozd. 1
Tu se začenjajo travnate strmine. 2
Tu se razpre razgled. 3
Lepa Amariana. 4
Zadnji del vzpona po jeklenicah, vse je lepo obnovljeno.  5
Vršnji del poti zahteva pozornost. 6
Je namreč ledeno. 7
Kratka hoja po grebenu. 8
Razgledi do Dolomitov. 9
Ob Marijinem kipu. 10
Julijske Alpe v ozadju. 11
Pa se vrnemo v dolino. 12
13
Obnovljeno parkirišče v vasi Amaro. 14
(+13)všeč
lojze18256. 06. 2019 14:22:40
Mogoče kdo ve kakšne so razmere na poti 415 na Amariano? Najbrž ni več snega, pa vseeno..
všeč
haridautovic1. 11. 2019 19:13:42
1.11.2019-Monte Amariana-osupljiv razglednik-pot lepo speljana dobro vidna odlično sledljiva in dobro varovana,rabiš kondicijo in malo izkušenj za dobri dve uri za vzpon ki te pusti brez besed,
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
(+5)všeč
mirank11. 10. 2021 20:54:20
En avto smo pustili na vzhodnem koncu Amara, z drugim pa se zapeljali na sedlo Cristo di forca. Vzpon po poti 414 do grebena je potekal v povsem normalnih razmerah, le tu in tam so bile vidne prve zaplate slane. Na sedlu pa je kar hladno zapihalo in tako vse do vrha saj pot poteka ves čas po grebenu. Razgledi so bili še kar, dočim je bilo v svzh smeri Kaninsko in Montaževo pogorje v oblakih. No, pred 12 leti so iz megle gledali pa samo vrhovi nad 1800mnasmeh. Sestopali smo po poti 415, katera se ves čas drži izredno razglednega vzh grebena in bi bila še lepša, če nas ne bi motil veter. Malico smo si privoščili šele v zavetrju pri zavetišču Pian d Ajars, odkoder se steza nadaljuje malo pod grebenom in v poraščenem svetu. Nadaljno urco hoda ne zgubimo ravno veliko višine do nasl zavetišča Monte Forcella. Tam pot zavije na južna pobočja, kjer lepa in dokaj bolj shojena steza mimo dveh planin ali napol opuščenih kmetij pripelje v dolino Bele prav pri dveh dolgih mostovih na regionalni cesti. Do Amara je od tam še 2-3km
ob poti vzpona1
v žlebu pred gl grebenom2
3
4
pogled na sever Sernio in Grauzaria5
Po vršnem grebenu-zadaj se vidi slabše shojeno stezo 415 6
sotočje Bele in Tagliamenta7
Coglians in Kellerspitzen8
pogled s poti sestopa(415) na glavni vrh9
zadnje planike v vetru na grebenu10
začenjajo menjavati barvo...11
v nedeljo razen nas najbrž ni videla nikogar12
v delu opuščene planine zavetišče Pian d Aiars13
še drugo zavetje m Forcella14
pokošeni travniki15
16
iz dimnika se je kadilo17
na koncu planinske poti...18
(+2)všeč
bagi24. 11. 2021 17:15:29
Una bella giornata in montagna ...

Sem ter tja se naučiva kake italijanske besede in te čisto ustrezajo tokratnem obisku odličnega razglednika Monte Amariana. Naredila sva krožno varianto po nama neznanih poteh in pri tem odkrila veliko krasnih zadev. Kot bi mignil sva pokurila dan do zadnje svetlobe, še noč je morala priskočiti na pomoč velik nasmeh. Naneslo je bogatih 29 km poti in 2200 višincev.

Za izhodišče sva izbrala manjše parkirišče poleg zaselka Campiolo Alto. Pri prvi hiši ob cesti se nahaja smerokaz za pot 417. Dolgo naju je vodila po desni strani soteske reke Torrente Giagno, ki je že sama po sebi vredna obiska. Po dobrem kilometru pot zapusti sotesko in se dvigne proti izjemno zanimivi vasici Stavoli. Ta je tudi glavni razlog za številne urejene mostiče in stopnice.

Vas Stavoli Moggio Udinese namreč nima drugega dostopa kot sva prišla midva. Tu ni ceste, je le tovorna žičnica čez sotesko in še ta šele od šestesetih let naprej. Nekoč je tu živelo 200 družin, imeli so celo svojo šolo. Danes ima vas vikendaški značaj, a njena patina ostaja. Za to poskrbijo tudi odlične reprodukcije fotografij starih vaških časov s trojezično razlago. Z njihovim ogledom se vrneš desetletja nazaj in spoznavaš kako težko je bilo takrat življenje. Priporočam nasmeh.

Tudi v nadaljevanju sva dolgo srečevala ostanke nekdanjih časov, a si jih narava počasi jemlje nazaj. Ko jih ni več, se pot spremeni v stezico. V gozdu je lepo sledljiva, v travah malo manj. Markacij je dovolj in kakih posebnih dvomov nisva imela. Kmalu sva bila na sedlu Sella di Dagna in čez vrh Cuel di Giai prišla do vznožja Amariane. Tukaj se začne strm in dolg vzpon po poti 443. Poteka po severnih pobočjih, zato je senčna in hladna. Višje je bilo tudi nekaj ostankov snega, ki pa niso motili hoje. Tik pod vrhom se poti 443 priključi še zelo zahteven dostop na Amariano, pot Sentiero Dalla Marta ( KLIK ).

Vrh je bil obsijan s soncem na temno modri podlagi in temu primerni so bili tudi neskončni razgledi. Prijetne temperature in brezvetrje so kar klicali na daljši postanek, a prav veliko odmora si nisva mogla privoščiti. Po kratki malici in martinčkanju sva se odpravila naprej, tudi tokrat v neznano.

Sledila sva grebenski varianti z oznako 415. Tako lepega in razglednega grebena res nisva pričakovala. Prav hojen vseeno ni, ker je stezica praviloma ozka in travnata. Razlog je verjetno v oddaljenih izhodiščih in dolgem dostopu. Kakorkoli že, midva sva maksimalno uživala v razgledih in lovila dan. Ko grebena zmanjka, pot zavije na senčno severno stran in se začne strmo spuščati. Zaradi obilice jesenskega listja in temu primerne previdnosti prav hitro nisva mogla sestopati. Tako je bilo vse do zavetišča Forcella, kjer se je dan počasi že začel poslavljati.

Zaradi odlične podlage poti v nadaljevanju naju to ni skrbelo in odbrzelo sva v dolino. Prvotni plan sestopa sva zaradi bližnje teme malce spremenila in se odločila za bolj varen sestop po markirani poti do kolesarke. Tik pred njo sva le morala prižgati najini zvezdici, ki sta nama dolgih 5 km osvetljevali cesto vse do jutranjega zhodišča. A noč ima svojo moč in tudi ti kilometri so hitro minili. Predvsem na račun hitre hoje zaradi mraza velik nasmeh.

Koordinate izhodišča ( parkirišče poleg vasi ) : 46.400709, 13.161229
Smerokaz stoji ob cesti pri prvi hiši, nedaleč od parkirišča1
Začetek poti 417 vodi skozi zaselek Campiolo Alto2
Kmalu preide v lepo, dobro uhojeno stezo3
Nadaljujeva ob reki Torrente Giagno. Ob njej hodiva dober kilometer4
Najinih dvomov o zapuščeni poti ni nikjer več :)5
Pogled nazaj na pokriti odsek železnice in del prehojene poti6
Kljub široki stezi je ob robu začuda nameščena še varovalna ograja7
Zapuščava sotesko. Na nasprotnem bregu se pot končno začne vzpenjati8
Tudi dobre stopnice so naju presenetile. Menda jih je vse skupaj 3659
Še en krasen prehod čez globoko grapo10
Končno sonce tudi za naju. Do sem sva hodila v senci in hladu soteske11
Že prej sva srečala nekaj kapelic, take cerkve pa res nisva pričakovala12
Vas Stavoli, razlog za urejeno pot. Poleg tovorne žičnice je ta namreč edini dostop13
Večina  poslopij je vzdrževanih, nekatera so zapuščena. Celo šolo so imeli tukaj14
Posamezne stavbe so opremljene s fotografijami starih časov. Zelo zanimivo15
Na koncu vasi sta še vaški vodnjak in pralnica perila na kamnih16
V nadaljevanju se dvigneva visoko in strmo nad sotesko17
Presenečenje … kar naenkrat je poti konec. Odnesel jo je zemeljski plaz18
Čez podor ne želiva, raje prečiva višje nad njim. Še višje ujameva uhojeno pot19
Sva že na varnem. Le višincev se nama je po  nekaj urah hoje nabrala bore malo :)20
Spet nekaj adrenalina, oba sva ostala suha :)21
Jesenske trave so se že polegle, pot je lažje sledljiva22
Preideva na gozdno cesto, ki vodi do Sella di Dagna in še naprej do Cuel di Giai23
Okoli naju je lep bukov gozd, nedaleč stran se slišijo motorke24
Kmalu srečava gozdarje, ki so naju prijazno spustili mimo25
Pri teh skladovnicah hlodov se tudi prvič pojavijo oznake za Amariano26
Vzpon poteka po severni strani in je temu primerno senčen in hladen27
Tako majhen, pa že markiran :)28
Tudi za telovadbo je poskrbljeno :)29
Za trud sva  nagrajena z vedno lepšimi razgledi30
Tik pod vrhom se  poti 443 priključi adrenalinska pot Sentiero Dalla Marta31
Na vrhu je kar nekaj ljudi, čeprav na najini varianti nisva srečala nikogar32
Razgled proti najvišjim vrhovom Karnijcev33
Pogled na bližnje vršace34
Z Amariane se vračava po grebenski poti 415 proti zavetišču Plan d'Aiars35
Smer je izrazito grebenska in izjemno razgledna36
Pod nama je vseskozi dolina reke Bele37
Tega še ne veva, ampak mimo te hiše bova šla že v temi:)38
Malo pred tem mostom pa se bova priključila kolesarki39
Po večjem delu grebena poteka približno taka stezica40
Ko tega zmanjka naju markacije povabijo na senčno severno stran41
Tu ni sonca in temperatura hitro pade. Spet oblečeva dodatno plast oblačil42
Sestop je strm in poln varljivega listja. Prav hitro nama ne gre :)43
Do polnega zavetišča Forcella prideva že v globoki senci44
Samo še foto škljoc in odbrziva proti dolini45
Sonce nama pošilja še zadnje pozdrave46
Vse se dogaja zelo hitro. Sedaj žarijo samo še vršaci47
Dolina je tako blizu, v resnici še precej daleč ...48
Popolna tema. Vžgala sva najini zvezdici in jima zvesto sledila49
Kolesarka je odlična za hojo v temi in v dobri uri sva že blizu cilja50
Campiolo, spodnja vas. Midva morava v zgornjo vas, Campiolo Alto51
Bravo midva. Tukaj zašpiliva klobaso, krog je zaključen52
Campiolo Alto, zaselek nekaj hiš53
Uff, sva te že pogrešala :)54
GPS sled prehojene poti. Naneslo je 29 km in 2200 višincev55
(+10)všeč
polownk199813. 04. 2024 13:44:15
Pozdravljeni,
Je bil mogoče kdo zadnje čase kaj v tem deli in zna povedati ali je po poti še kaj snega?
Hvala in lp
všeč
Page:12
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies