Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    

Cima dai Gjai

Print
triglavski24. 08. 2009 19:09:19
Izhodišče nekoliko nad dolino Aupa za kočo Grauzaria je bilo malo pred 8.00 uro skoraj prazno. Skozi prijeten borov in višje bukov gozd je šlo prav lepo, višje pa je sonce že kar dobro grelo, a so se na nebu pojavili oblaki, tako, da ni bilo prehudo. Tik pod kočo sva zavila v levo na pot 444, ki pelje na sedlo Portonat. Čeprav je pot precej gruščnata je šlo kar lepo. Nekoliko pod sedlom sva zavila v desno, kjer prične plezalna pot Piero Nobile, urejena v letu 2005, zato je na nekaterih novejših kartah Tabacco še ni vrisane. No nek nepridiprav je odstranil tudi tablico z imenom poti, 9. junija je tam še bila. Potrebno je preplezati nekaj začetnih metrov, zatem sledi travnato sleme, ki pelje do najtežjega predela, kjer je potrebno kakšnih 30 metrov preplezati II. v nadaljevanju pa se držimo nekoliko širše grape, večinoma I. Smer je označena z rdečimi pikami. Kmalu sva na razglednem vrhu, seveda sta v ospredju na južni strani Creta Grauzaria, severo- zahodno pa Sernio, oba imata vrhova v meglicah, ki pa kasneje izpuhtijo. Na vrhu, kjer je letos vpisanih kakih 20 ljudi, prešteti pa so tudi vsi Slovenci od leta 2006 (12) se zadrživa dobro uro. Sestopava na severno stran, kjer je bistveno lažje, le neka grapa terja nekaj pazljivosti. Čeprav na pogled neprehodno območje ima prav lepe prehode, ponekod celo po travi. Slabost je edino v tem, da se je potrebno spustiti na neko škrbino s katere sledi še nekaj vzpona, potem pa le še dol na sedlo Nuviernulis, kjer se ta pot konča. Sestopava oz. rahlo se povzpenva še na sedlo Foran da la Gialine, sledi sestop do koče Grauzaria, kjer pa niso več tako prijazni kot so bili lani (porcija pašte je bila zelo skromna), pa hitro v dolino in proti domu.
Cima dai Gjai proti sedlu Portonat1
Cima dai Gjai kočo sva se namenila obiskati ob povratku2
Cima dai Gjai vstopni del3
Cima dai Gjai 4
Cima dai Gjai južna stena5
Cima dai Gjai 6
Cima dai Gjai 7
Cima dai Gjai 8
Cima dai Gjai Creta Grauzaria9
Cima dai Gjai 10
Cima dai Gjai Monte Sernio11
Cima dai Gjai koča globoko pod nama12
Cima dai Gjai tudi sestop je zahteval nekaj plezanja13
Cima dai Gjai čeprav sva sestopala, je bilo treba tudi navzgor14
Cima dai Gjai eno tako na drugi strani so ukradli15
Cima dai Gjai tam zadaj levo gor sva bila16
Cima dai Gjai tukaj so znali izkoristit evropska sredstva za obnovo17
Cima dai Gjai še zadnji pogled na goro18
všeč
Bojan_A24. 08. 2009 21:12:06
Lepo! Triglavski, tvoja poročila so res super!
všeč
triglavski24. 08. 2009 21:17:36
Pravilno matta, U in J sta na tipkovnici precej blizu, tako, da...nisem bil pozoren (upam, da Rok popravi), sicer sem o tej gori že lani pisal na Ekarjevem forumu 19.7, takrat sem šel v obratni smeri in sem vrv tudi uporabljal, pa tudi lep podaljšek sem takrat naredil, danes pa je niti s sabo nisva vzela. Hvala, turca je sicer kratka (bore 3 urce na vrh) ampak temu primerno sladka.
Tisto tablico pa je očitno nekdo ukradel, ker so vijaki odbiti, žal sva pozabila povprašati v koči.
všeč
IgorZlodej1. 09. 2012 21:35:43
Iz vasi Grauzaria po poti 444 oznaka E.E na sedlo Portonat, nato vzpon na vrh Crete Grauzarie in sestopa nazaj na Portonota, ter dol proti koči Grauzaria, vendar do koče nisem prišel, saj sem že prej zavil gor na pot Piero Nobile in splezal na Cimo dai Gjai, sestopil na sedlo Nuviernulis in po poti 419 v val Glagno in nazaj na izhodišče. Po dolžini zelo prestižna tura.
začetek1
sedlo Portonat2
na vrhu Grauzarie3
začetek poti Piero Nobile na Cimo dai Gjai4
strmo in mokro5
s sedla Nuivernulis v dolino Glagno6
prvi most, sledilo jih je še nekaj7
prvi znak civilizacije8
most z letnico 1890 - 19179
tudi ta je že zelo star10
in ta z dvojnim lokom11
od zaselka Moggessa je bilo treba še 300 višinskih gor, da sem lahko šel dol v vas Grauzario12
(+10)všeč
Volk2. 09. 2012 10:57:44
Prestižna v vsakem pogledu. nasmeh
(+1)všeč
miri2. 09. 2012 12:34:17
10 slika:kdo ali kaj je star? velik nasmeh
(+4)všeč
slamca2. 09. 2012 20:02:02
saj je odgovor na naslednji sliki nasmeh
(+2)všeč
rozka16. 08. 2018 19:16:25
Že na zadnji turci je bilo govora o »gospodu« Sernio, na katerem še nisem stalazadrega, in ker je bil kot vaba na po-vabilu, sem seveda zagrabila. In ja, spet je bilo sredi noči, a čakala nas je, mene še posebej, doolga vožnja do Val Aupe.
Parkiramo, se opremimo in že nabiramo višince po poti 437. Vmes je bilo​ nekaj​ govora o meni čisto neznanem vrhu, na katerega se pleza, lušna, kompaktna​​ skala, zato me seveda zamika, a s tem bi se morala odpovedati »glavnemu« vrhu​...​hmmm, dilema, dilemazmeden in pri prelepi koči Grauzaria pade odločitev.
Gremo potipati dvojkomežikanje, pa mogoče bo še čas…že spihamo in se vzpenjamo proti sedelcu Portonat, kjer malo pred vrhom zavijemo desno, na zanimivo, razgibano pot, ki sem jo preimenovala kar v »Nobel Petra«velik nasmeh…Piero Nobile. Že začetek, za ogrevanje, postreže z zaporo v okviru težave številka II. in če se spraviš čez, si na »konju«nasmeh, potem čez trave in v strm skalnat​ vzpon, kjer je tako odlična skala, oprimki, stopi, da kar vriskamo…kmalu smo na vrhu Cime dai Gjai. Koča je čisto pod nami, razgledi fantastični in spet skomine, ko si​ ​​z​​ ​gospodom mežikava​,​ ki​ ​vabi​ ​in​​ ​vabi…sestop čez trave in še zadnji, rahlo zoprn del, kjer je potrebna previdnost, predvsem pa je sestop nekam v dooolino, nato spet gor, na še dva vrhova​ ​( ups, imena pozabila, na karti pa nista označena)​​ ​in na zadnjem pade nova ideja…kaj pa če bi​ ​mi​…​ma​, nisem bila najbolj prepričana, a ker je bila pot v smeri Sernia, se​ ​odpravimo ​skupaj od sedla Nuviernulis do vstopa v Torre Nuviernulis.​ Kar povleče me tja, zato dokončno opustim misel na sosednji vrh in res bi mi bilo žalmežikanje, bi zamudila to "češnjico na torti"nasmeh Na začetku me je kar poneslo v stenco, iskali smo prehode, oprezali za slabo vidnimi pikicami in se objemali z res odlično skalo…na vrhu zadovoljstvo, pol objemčka, polovica je čakala ob končnem sestopu…odlično, res…previden sestop in že so nam obrazi sijali ob zadovoljstvu opravljene ture. Sledilo je sadno-sladko okrepčilo in sestop do koče, kjer je prijala kava in še opravljanje danes narejenega. »Ovdje« palicejezik in še lušen sprehod do avta.
Hja, tura res izjemna, lušno poplezavanje, samota, razgledi​,...priporočamnasmeh

Na Torre Nuviernulis vodi, iz markirane »lažje« poti na Sernio, več možnih pristopov. Mi smo se držali opisa, ter vstopa, kjer je na skali napisan, sicer slabo viden, začetek »smeri«, katera se na rahli izravnavi razcepi na dva možna pristopa. Desni je po opisu težji, mi smo izbrali levega.

​D​ružba, seveda izbor naj-žlahtnejšihvelik nasmeh, oba vodnika top, pomočnica poskrbela za obilo smehamežikanje, midve pripravnice pa se mi zdi, da sva se več kot odlično odrezale, saj bowa še "baje" lahko kdaj kam šlejezik, ehhehee…
​​Se še vrnem, saj Sernio čaka, soseda Grauzaria prav tako…
premalo kave, streseno jutro...1
razgled, da obstaneš...Cima dell Sfinge in Dima dai Gjai2
koča Grauzaria3
utrinek4
mi proti sedlu Portonat5
razbito, divje in na srečo v senci6
na desni naš začetek...7
Nobel Peter se je res izkazal s čudovito speljanim prečenjem8
začetna dvojkica9
naša pot naprej...10
tu gor11
pogled nazaj12
pogled nazaj13
razgledi do morja14
le kdo izstopa in le kdo ima kapo v tej vročini, hehehe15
utrinek16
vrh Cima dai Gjai17
vrh18
a jo vidite, kočo...19
sestop20
pogled na prehojeno21
vrh, na katerem pade nova ideja...22
družinica lepotic23
s sedla Nuviernulis24
začetek za Torre Nuviernulis25
pogled nazaj26
izravnava, kjer se pot razdeli27
pogled nazaj28
prehod malo pod vrhom29
vrh Torre Nuviernulis30
previden sestop31
utrinek32
odlična skala33
imeli opremo, a je nismo potrebovali34
utrinek35
juhuuu, veselica:)36
ja, ja, tu gor smo bili:)37
utrinek38
pogled na P. Nobile39
utrinek40
(+3)všeč
turbo16. 08. 2018 19:33:52
Bravo, čudovito nasmeh
všeč
rozka16. 08. 2018 19:56:39
Hvala "turbo"...saj sam veš, da so ti konci res "zapeljivi"nasmeh
všeč
turbo17. 08. 2020 16:44:29
nedelja, 16.8.2020

Do razpotja pod kočo Rifugio Grauzaria mi je šla pot odlično izpod nog, od tam do začetka poti Piero Nobile pa nekaj manj, saj se je dobesedno podirala pod podplati. Ker sem že v tretje rinil proti Portonatu sem vedel kaj me čaka, zato je bilo manj hudo kot prvič in drugič. Na vstopu sem glasno zavzdihnil, ko sem videl, da je začetni skok moker, potem pa še enkrat, ker se mi je na prvi pogled zdel zahtevnejši kot pred letom dni, ko sem si ga prvič pobližje ogledal. Pogledal sem kam naj stopim in kaj naj zagrabim in že sem bil preko. Prek lažjega travnatega sveta sem prišel pod steno, ki je ključni, to je najzahtevnejši del ture. Začel sem na desni in se prek izpostavljenega sveta povzpel proti levi, kjer sem nadaljeval po žlebu, ki se je višje položil. Poplezavanje po čvrsti skali je bilo uživaško, kar prehitro se je končalo vse skupaj. Razgledov nisem imel, kmalu po vstopu so oblaki in megle ovili okoliške gore, tako je bilo tudi na predvrhu, s katerega je pogled komaj zmogel do glavnega. Po krajšem počitku sem se lotil sestopa, ki je bil manj zahteven kot vzpon, le nekajkrat sem si malce pomagal z rokami, ostalo je šlo zlahka peš. Spotoma sem stopil še na Cimo del Lavinale, ki je tik ob poti oz. malce nad njo. Na sedlu Forca Nuviernulis sem stopil na sonce, tam sem bil deležen tudi razgledov v dolino, proti Paularu, dočim so se okoliški vršaci še vedno skrivali v oblakih. Pot do koče mi je bila znana, hitro sem jo zmogel, tam pa presenečenje. Vedel sem, da ima koča poleti precej obiska, marsikdo pride gor samo na kosilo, a vseeno takšne gneče nisem pričakoval. Oskrbnik mi je dejal, da je vstop v kočo prepovedan, da strežejo samo zunaj. Tam pa vse mize zasedene in nekaj njih na stopnicah s krožnikom v naročju. Še sam sem sedel ob rob in počakal, da sem prišel do radlerja. Ne gre, da si ne bi nazdravil po taki turi, sem menil. Po tem, ko sem se v bližnjem koritu osvežil, sem opravil še s preostankom sestopa, kateri je bil kratkega daha. Zadovoljstvo nad turo pač ne, ta bo daljšega daha, prekrasen spomin do konca mojih dni nasmeh

http://tubojan.blogspot.com/2020/08/cima-dai-gjai-sentiero-alpinistico.html
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
(+11)všeč
miri17. 08. 2020 17:31:21
Zadnji stavek mi je všeč.(blog)
(+2)všeč
funnyboy17. 08. 2020 17:49:32
Lepo, kot ponavadi nasmeh
(+2)všeč
turbo17. 08. 2020 18:08:04
Hvala obema nasmeh
všeč
2061alessio17. 08. 2020 19:08:08
bravo Bojanmežikanje
všeč
turbo17. 08. 2020 19:15:30
O, Alessio hvala! Čakam na konec "ferragosto", potem pa malce v Zahodne Julijce, skoraj jih ne poznam več mežikanje Takrat bo pa res skrajni čas za Moretti alla spina ali kaj podobnega velik nasmeh
(+1)všeč
Majdag17. 08. 2020 19:46:25
Želje in čas, lepo misel si napisal, Bojan, je pač tako..nasmeh
(+1)všeč
turbo17. 08. 2020 19:54:36
Majda hvala nasmeh
všeč
Mcgiver17. 08. 2020 21:54:18
turbo, lepo ti to hodiš in še lepše napišeš...nasmeh
(+1)všeč
turbo17. 08. 2020 22:35:53
Hvala, trudim se doživeto preliti v blog, enkrat manj, drugič bolj uspešno...nasmeh
(+1)všeč
bagi23. 06. 2022 11:29:57
Oznako za *Sentiero Piero Nobile* sem že večkrat opazoval ob povratku z Monte Sernia in hitro se je znašla na spisku želja. Pot je novejšega datuma, saj so jo odprli šele leta 2005. Najvišja točka je Cima dai Gjai, ki se skoraj navpično vzpenja nad kočo Rif. Grauzaria. Bistvo poti pa ni v tem vrhu, ampak v okolju kjer poteka in zahtevnosti, ki jo terja od obiskovalca. Vse poteka po naravnih prehodih v okviru dvojke z dobrimi oprimki in kvalitetnimi stopi. Varoval, klinov ali umetnih stopov ni nikjer.

Letos sva si vzela cel vikend za raziskovanje teh krajev in pot Sentiero Piero Nobile je končno prišla na vrsto. Prespala sva v koči Grauzaria, zato sva se jo lotila v smeri urinega kazalca. Po mojem mnenju je to tudi edina priporočljiva smer, saj se težave stopnjujejo ravno v prvem delu. V obratni smeri bi bil sestop čez najtežje odseke zgodba zase.

Najprej sva se po poti 444 povzpela v smeri sedla Portonat. V zgornji tretjini grape se desno odcepi smer za Piero Nobile in ta kar takoj pokaže svoje zobe. V začetku je treba preplezati nekaj metrov visok skok s slabimi oprimki. Kdor ima že tukaj pomisleke naj raje obrne. V nadaljevanju je namreč kmalu potrebno preplezati veliko bolj zahtevno, nekaj deset metrov visoko steno. Smer je dobro označena z rdečimi pikami, izpostavljenost kar velika. Višje se svet položi in zahtevnost temu primerno pade. Na Cimo dai Gjai ni več daleč in hitro sva bila na vrhu.

Sestop je lažji, čisto enostaven pa vseeno ni. Marsikje je treba poprijeti za skalo in vklopiti zvrhano mero previdnosti. Kljub temu se težavnost ne more primerjati z vzponom. Hitro sva sestopila na sedlo Forca Nuviernulis in nadaljevala proti še enem sedlu, Foran da la Gialine. Tam sva obrnila levo proti obema vrhovoma Monte Flop z namenom narediti krožno pot. Ta nama je odlično uspela, saj v spodnjem delu poteka v globoki senci drevja. Na tako vroč dan je bilo to hvale vredno. Spustila sva se vse do glavne ceste in se nebodigatreba povzpela še 100 višincev do parkirišča. A kaj bi to, vse skupaj sva naredila krasno turo velik nasmeh. Več v fotozgodbi ...
Posloviva se od prijetne koče Rif. Grauzaria kjer sva prespala in se podava na pot1
Jutranja Creta Grauzaria, ki sva jo obiskala dan prej2
Direktno nad kočo pa se dviga Cima dai Gjai, najin današnji cilj3
Za začetek se dvigava proti sedlu Portonat po poti 4444
Del steze je v eni od  grap odneslo. Varovala so urejena5
V jutranjem hladu pridno nabirava strme  višince …6
Na desni strani grape poiščeva odcep za  *Sentiero alpinistico Piero Nobile*7
Začetni skok hitro pokaže značaj poti in je hkrati filter za tiste brez ustreznih izkušenj8
Kmalu za skokom se postavi pokonci najtežji del preizkušnje9
Smer je brezhibno označena, težave v okviru dvojke, globina pod nogami konkretna10
Skala je dobra, oprimki odlični, varoval nikjer11
Takole nekako zgleda od daleč :). Zelo priporočam pot v smeri urinega kazalca12
Kakega posebnega lomastenja med ruševjem ni, je bolj v pomoč z smolnatimi oprimki13
Tudi pogon na vse štir večkrat vklopiva :)14
Najbolj zahteven vzpon je za nama. Od tu naprej se svet položi15
Prehodi so lažji, tudi tu odlično označeni16
Sva tik pod vršnim delom, čaka naju še nekaj poplezavanja17
Cima dai Gjai  je malo odmaknjena od glavnega grebena18
Krasi jo celo vpisna skrinjica :)19
In zadihana midva :)20
Globok pogled navzdol na kočo Grauzario. Od tam sva prišla21
Pogled na imenitneža Monte Sernio, desni je Cima del Lavinal. Pot gre tik pod tem vrhom22
Oznak je vseskozi dovolj, smer ni nikjer vprašljiva23
Pot je s te strani lažja v sestopu, a nekaj detaljev zahteva previdnost24
Še tablica z oznako poti. Ta je precej nova, saj njena otvoritev sega v leto 200525
Sedlo Forca Nuviernulis, križišče večih poti. Tu bova šla desno26
Vračava se v smeri koče Grauzaria, a le do sedla Foran da la Gialine27
Tu zavijeva levo po poti 435, smer Monte Flop28
Steza je prijetna in zložna29
Za nama se dvigajo vršači, ki sva jih pred kratkim obiskala30
Monte Flop ima dva vrha. Najprej obiščeva vzhodnega, nižjega31
Pot nanj je tlakovana s skalami. Očitno je bil ta vrh pomembna točka v prvi vojni32
Na vrhu. V ozadju zahodni Monte Flop in Monte Sernio33
Povratek po *tlakovani* stezi, ki je tudi na novo očiščena ruševja34
Monte Grauzaria z strmim dostopnim meliščem do sedla Portonat35
Monte Sernio z zahodnega, višjega vrha Monte Flop36
Še spominska na vrhu …37
In že se po 435 spuščava v dolino ...38
Sestopna pot je v bistvu stara vojaška mulatjera39
Tukaj zavijeva desno za Val Aupo40
Vmes obiščeva še zavetišče Zouf di Fau41
Notranjost je tipična za te kraje, je pa vse skupaj precej  zanemarjeno42
Krožni sestop proti dolni v zadnjem delu poteka  ob reki Rio Chialderucis43
Spustiva se vse do glavne ceste in se mimo oznak za kočo zagrizeva v strmino do parkirišča44
Vmes naletiva na nenavadno stvaritev ...45
Zaključek dvodnevnega obiska  in krasnega potepanja po okoliških vrhovih 46
GPS sled prehojene poti. Drugi dan je naneslo 14 kilometrov in 1200 višincev47
(+12)všeč
Page:12
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies