Pisimoni je kot vedno mali velikan, sploh če se nanj povzpneš po grebenu od Monte Crostisa. To sva naredila tudi midva in brez slabe vesti lahko celoten krog imenujem kar od noči do noči
. Odlično nama je šlo, imela sva le eno daljšo pavzo, a svetli del dneva je ob tem letnem času žal prekratek. V foto-finišu sva zato uporabila čelki, predvsem v izogib kakega nepotrebnega štrbunka. Teh sem pri sestopu s Pisimonija izvedel več, kot prej v dveh letih skupaj
. Razlog so debeli nanosi suhih trav in očitno neprimerni podplati za take razmere. Sicer odlični čevlji so na tem terenu drseli kot za stavo in strmem sestopu dodali še krepko psihološko noto. Na srečo se je vse dobro izšlo, globok vzdih olajšanja pa se je najbrž slišal daleč naokoli
. Se vrneva …