Monte Rosa 18.7.-20.7.2014
Po celotedenskem spremljanju vremena, je naposled prišel petek, ko smo se zgodaj zjutraj odpravili osvajat (skoraj za vse) prve 4-tisočake. Za odpravo se nas je odločilo 9. S kombijem je prvi prišel Marko, ki je v Šentjurju pobral še Mileka, Marto, Nežo in Marjana, nato v Štorah Valterja in mene(Rajko), v Arji Vasi Jožeta in še v Lukovici Majdo. Zanimivost odprave je, da smo iz sedmih občin v Sloveniji! Po 8 urah vožnje smo prispeli v Alagno in po krajši malici kupili karte za 2000 vm prikrajšanega vzpona (7 ur hoje). Nihajka nas je pripeljala na 3260 m visoko Punto Indren. Počutje je kljub hitri spremembi višine ostalo dobro. Tu se je dejansko začel naš vzpon. Do koče Gnifetti na 3647m smo se povzpeli peš v prvem občutenju redkejšega zraka. Po predhodnjih načrtih smo imeli še isti dan opraviti z aklimatizacijsko turo na Piramide Vincent 4215 m. V koči Gnifetti smo imeli rezervirano sobo, kjer smo lahko odložili odvečno prtljago. Ob 17 uri smo štirje krenili proti Piramide Vincent. Ledenik nad kočo je bil v večjem delu dobro zalit, kljub temu pa je postregel z kar nekaj zahrbtnimi razpokami. V približevanju 4000 m nadmorske višine nas je večina prvič občutila omejitve, ko vzpon na vrh ni odvisen več od kondicije, želje in motivacije. Vrh Piramide Vincent (4215m) smo dosegli Jože, Majda, Milek, in jaz. Sledil je hiter sestop v kočo in opazovanje počutja, ki se razen manjših glavobolov in kakšnega aspirina ni slabšalo. Večerja, smeh, nasploh dobro počutje ekipe je izboljšalo še tiste male višinske težave. Spanje, budilka ob 5 uri, zajtrk, lepo vreme, pred 7 uro smo bili že v navezah in na poti proti vršnjim vrhovom Monte Rose, dolga pot čez ledenike, ki se le počasi vzpenjajo je načenjala voljo nekaterim, počutje pa je bilo veliko boljše, hitra aklimatizacija prejšni dan je uspela. Odločili smo se, da splezamo najprej na Zumsteinspitze 4563 m. Zumsteinspitze je ponudil lep zračen vzhodni greben, ki je zadnjih 50 metrov skalnat, kjer vsaj za nekaj časa pozabiš na pomanjkanje kisika. Na vrhu smo bili ob 11.15 uri, kjer smo se slikali in nazdravili.
Krasni razgledi z vrha so poplačali naš trud. Odločili smo se, da se vzpnemo še na Signalkuppe 4554 m, kjer stoji najvišjeležeča koča v Evropi, Regina Margherita, kjer sta laboratorij in observatorij. Ob vračanju smo osvojili še vrh Balmenhorna 4167m.
Tretji dan, pred odhodom zjutraj, se je vreme v trenutku spremenilo in dežne kaplje so nas pospremile do žičnice na sedlo Punta Indren. Šli smo mimo koče Mantova, ki smo jo pri vzponu zaobšli čez steno. Ko smo izstopili iz gondole, nas je v Alagni že spet obsijalo sonce, polni lepih vtisov smo se vrnili domov.
Odprava je v vsem popolnoma uspela, prve izkušnje nad 4000 m, 4 osvojeni vrhovi nad 4000 m, brez večjih aklimatizacijskih težav, dovolj lepega vremena in seveda nepozabna doživetja. Na Monte Rosi smo bili Valter Jelen, Rajko Grosek, Milek Javornik, Marta Močivnik, Neža Močivnik, Marko Artič, Marjan Marzidovšek, Jože Polanšek in Majda Kovačič.