Danes je Begunjščica prav lepo presenetila! Ko sem se zjutraj peljal proti Ljubelju, sicer ni kazalo tako, saj se je nebo zapiralo dobesedno pred mojimi očmi in kar hudoval sem se nase zaradi »slabe izbire« cilja. Pa nisem želel spreminjati planov in tako sem se na parkirišču obul in zadegal nahrbtnik na rame ter se odpravil navzgor v meglo.
Pa mi je že kmalu dan polepšal Tadej, ki se je že vračal z Zelenice in mi povedal, da je zgoraj tudi nekaj sonca. Na »odcepu« za Šentanski plaz se je sonce res pokazalo in me potem spremljalo vse do vrha. Na centralnem plazu je splaženih kar nekaj manjših plazičev, vendar nič posebnega. Snega je veliko in je povsem mehak, tako da je bil vzpon kar naporen. Tudi ko sem poskušal s hojo po splazenem, ni bilo kaj dosti bolje. Sonce je žgalo kot za stavo in ko sem prišel do Centralne grape, sem bil dodobra izžet, pa tudi padajoče kamenje v grapi mi ni ravno dvignilo morale. Umaknil sem se levo v zavetje skal, se opremil s čelado, derezami in cepinom, malo popil, počakal da se je kanonada malo umirila ter nadaljeval z vzponom. No pa sem bil za svojo vztrajnost nagrajen - razmere v grapi so naravnost odlične! Vse je lepo zalito, sneg je zbit, trd vse do vrha in napredovanje v kombinaciji z lepimi razgledi je postalo čisti užitek! Spričo odličnih razmer nisem šel poševno proti vrhu, ampak sem izbral krajšo grapico in izstopil naravnost na greben, ter se nato sprehodil do vrha Begunjščice, ki je bil med izbranci nad meglenim morjem. Na vrhu kratek postanek ob uživanju v lepem dnevu, potem pa sestop po Šentanskem plazu. Ta je v zgornjem delu kopen, nižje pa je še dovolj snega, ki je ponekod sicer zbit od plazov, vendar pa ravno prav mehak za prijeten sestop.