Danes prvič na Begunjščici. Start z Ljubelja, po famozni Bornovi poti na sedlo Prevala, od tam po Kalvariji in grebenu predvrha na sam vrh ter potem do Roblekovega doma, od tam pa nazaj na sedlo Prevala - Ljubelj...kjer me je čakala kazen za neplačano parkiranje
Sem namreč parkiral poleg drugih vozil takoj na začetku. In niti nisem bil pozoren, da so kje kakšne table, da je plačljivo. No sedaj bom dal občini Tržič 10kratnik parkirnine
Pot do Kalvarije prijetna, razgibana s znanim tunelom in ozko potko. Na približno 3/5 poti je kot kaže zadnje neurje podrlo mogočno drevo na pot, tako da je treba malo poskočiti po podrti krošnji.
Kalvarija je res strma, celo malce poplezavanja vmes. Za gor ni panike, nazaj me je pa kar malo skrbelo, ker je bilo zjutraj delno mokra pot - možnost drsenja ob povratku. Potem pa še grebensko prečenje s predvrha (med ovcami
) do glavnega vrha, ki ne bo po godu tistim z vrtoglavico in neugodnim občutkom zaradi prepadnosti na obe strani kozje stezice. Kar malce zračno. No, vsaj meni take poti niso ravno pisane na kožo.
Zato jo mahnem kasneje do Robleka in opravim delno krožno pot. In ni mi bilo žal. Čudoviti razgledi vso pot proti Zgornjesavski dolini in na Julijce.
Sam vrh res pričara nasmeh na obraz, razgledi top. Pihalo ni skoraj nič, videlo pa se je do Snežnika na J, Krna na Z, Grossglocknerja na S (S-SZ) in KSA na V. Kaj vse je vmes med temi skrajnimi točkami, pa najbrž veste
Priporočam obisk te gore vsem, ki še niste bili