Na praznik bivaka sem obiskal bivak.Že junija sem šel iskat staro pot prek Suhega Dola do bivaka, vendar poti nisem našel. Kar po treh gozdnih poteh sem šel do konca in vse so me pripeljale pod skale Taške, zato sem takrat odnehal.Danes pa sem na parkirišču pod kmetijo srečal prijaznega gospoda Jožeta in se mu pridružil na direktno pot na bivak. Preden pridemo na odcep za novo pot za na Cojzovo kočo zavijemo levo po strmi gozdni poti navzgor in ji sledimo naravnost do konca. Je več odcepov na desno, vendar niso pravi-pripeljejo nas pod skale Taške, kar sem ugotovil že junija. Ko se gozdna pot konča pa moramo iti malo v desno, da pridemo do strmih travnatih senožeti in po njih gremo navzgor, da pridemo do skoka-obsežnema skalovju, ki ga obidemo na levo in pridemo do par jeklenic, ki nas varno popeljejo prek skalovja. Nato pa se nam pokaže stezica, katero sledimo še prek majhnega melišča, nato pa spet prek visokih trav strmo navzgor in kar naenkrat se znajdemo pred bivakom.To je torej v bistvu neoznačena stezica in v glavnem brezpotje.Drugače ni tehnično zahtevna, vendar naporna in orientacijsko zahtevna. Sam jo verjetno ne bi našel.Danes bivak praznuje 60.let in je bilo gor veliko planincev.Ob četrti uri popoldne je bila slovesnost pri Suhadolnikovi visokogorski kmetiji.