Danes šel od Suhadolnika čez Taško na Grdi graben k bivaku pod Kočno. Sicer sem imel planinirane Kočne z Grintavcem, vendar vreme tega ni dopuščalo. Naj omenim, da je na Taški še vedno močno poškodovana zadnja lesena lestev pred vrhom Taške. Les je popolnoma strohnel in je vzpenjanje po njej že nevarno, stopati moramo med letvami. Na vrhu pa nas na skalah na desni strani pozdravijo zoisove zvončnice. Na vrhu Taške pa nadaljujemo proti Coisovi koči in na nekdanji planini nas smerokaz usmeri na Grdi graben. Grdi graben nam ponudi celo planike in polno ostalega cvetja.Po nekako dveh urah od Suhadolnika smo na Spodnjih Dolcih. Vedno naletim na čredo gamsov, ki se brezskrbno pase po prelepih zelenica Spodnjih Dolcev. Kar nekako užaljeno se počasi umaknejo višje in mi izginejo izpred oči. Travne poljane so polne lukenj,tu domujejo svizci,toda videl nisem nobenega. Na vrhu Spodnjh dolcev zavijem levo v skale k bivaku pod Kočno. Res me preseneti gola streha,torej je odtrgalo celotno pločevinasto streho. Viden je opaž, ki pa ga bo dež in veter hitro uničil. Res se vrata ne dajo zapreti, so samo prislonjena, navrl sem jih z spodnim delom krampa, samo ne vem kdaj jih bo veter odsunil in naredil še večjo škodo. Notranjost še ni nič poškodovana. Vrata ali so se napela ali so res zvita. V glavnem pozivam odgovorne naj nemudoma pristopijo k sanaciji škode, ker bi bilo res škoda, da bi ta bivak po toliko letih propadel.Nudi prijeten počitek in zatočišče mnogim pohodnikom na Kočne in še na Grintavec in Dolgi hrbet s Skuto. Malo sem prezračil bivak, ga zaprl kar se najbolje dalo in odšel k Coisovi koči prek Ovnovega čera. Po dobri uri sem pri koči. Bilo je vse v megli, da ni bil možen noben posnetek, nato pa samo še po stari poti k Suhadolniku k avtu. Celo pot me je pral dež. Že v drugo nisem prišel v tem koncu na cilj, nič ne de, poletna secona je še dolga. Rad se vračam v ta konec.