Če že gora ni nova je pa prav, da je pot. Navadno grem nanj s smeri Črnega Kala, zato sva izbrala nasprotno stran. Začela sva v Leskovici in se mimo zavetišča gorske straže na Jelencih povzpela do koče pod Blegošem in na vrh. Zjutraj so se po vrhu podili oblaki, kazalo je, da bo zelo vetrovno, a na srečo razen nekaj vetrovih razburjanj ni bilo sile. Vrnila sva se do koče, pospravila kos ocvirkovce in se vrnila čez Laze nazaj do avta. Izhodišča so slabo označena, pot do Laz pa je bila precej sitna. Poteka kar nekaj časa, sploh spodaj, po globokih, zdajle zmrznjenih in drsečih vlakah, raje si ne predstavljam, kako je, če so odmrznjene. Blatne kopeli ne uidejo. Od Laz do Leskovice sva se vrnila po cesti. Nad Jelenci je bilo ok, nižje pa je drseče, ker je snega premalo, zemlja pa zmrznjena.