Spet na Blegoš
. Tokrat kar po strmi gor. Kolena kar pošteno grizejo, a le tako si bomo v tem času nabrali nekaj kondicije
. Skratka, pot je sicer večinoma kopna, le sem ter tja je nekaj ostankov snega, katerega z lahkoto prehodimo, tako da na tem delu ne predstavlja nobenih ovir. Bilo je lepo, z nekaj vetra na vrhu. Na vrhu naju pričaka mladenič z dvema haskijama
, ki sta bila nadvse prijazna. Sestopiva v smeri koče, ki je bila začuda danes odprta (so imele vzgojiteljice iz Šk. Loke en seminar). Na poti od vrha pa do izhodišča spet nobene krpice snega. Sploh ni več nobenega sledu o kaki zimi, razen sem ter tja zagledaš nekaj snežnih flikic. Pa da ne pozabim: cesta je povsem kopna in brez posebnosti. Tako da se tudi gorski kolesarji lahko pripeljejo do koče
.