Na izhodišču v Lokah je bilo zjutraj parkiranih že nekaj avtomobilov, a vseeno ni bilo nobene gneče. Pravzaprav do Doma na Čemšeniku nismo srečali praktično nikogar, tam gori pa je sedela vesela druščina, predvidevam PD. Na izhodišču je za prvo veselje poskrbelo opozorilo o medijih na poti, zato smo hodili potihem, da jih ne motimo
(ne, pa ne). Najprej smo se povzpeli skozi slikovito okno na krvavico, se z nje spustili na sedelce, nato pa proti Črnemu vrhu na Čemšeniški planini. Streljaj spusta z njega je koča. Ves čas vzpona je pritiskala megla, na nekaterih koncih je kar neprijetno vleklo. Potem pa se je vsaj megla razvlekla in je postalo prav prijetno. Snega na poti praktično ni, tudi blata ni bilo, na pretek pa čemaža in cela polja kronic. Ob povratku smo se mimo Krvavice spustili po neoznačeni poti pod Krvavico, kjer imajo gnezdišča menda celo sokoli, stena pa je prav zanimive rjave barve, no lise pravzaprav. Veronika Deseniška je storila svoj kraj menda tu.. Slikovito, zanimivo, ne preveč položno, primerno pogojem in letnemu času.