Čisti vrh

Čez Drt v Trebiški dol sicer v obratni smeri je pa res za sladokusce. Taka zeloooo

Čisti vrh čez Trebiški dol. 11. 10. 2019. Niti ni bil v planu. Ampak iz treh opcij ki smo jih imeli na razpolaho smo se vsi trije zjutraj ob odhodu odločili da gremo tod pogledat kako izgleda pot za sladokusce kot je BT88 napisal. Predvidevam da ni hodil po tej poti kar nekaj let. V Trenti smo zavili na peš pot in se izognili makadamski poti ki pelje od rampe. Naprej poznana čez Trebišino. Našli smo odcep za Zadnjiški Ozebnik. In prišli do koče, kjer naj bi šla potka do sedla Drt. Trave so bile mokre. Slana je bila tu v travah. In gremo v borbo z ruševjem. Pot je tako zaraščena da je sploh ni več vidna. Mokri smo bili že tako od rose.Mokrih trav in macesnov . Proti vrhu sedla pa se svet postavi pokonci v pravem pomenu besede, ker greš tam kjer je najlažje in direktno v strmino. Da bi šli po tej poti nazaj se nismo odločili. Tudi daljša je. Do Čistega vrha smo potrebovali štiri ure in pol. Na vrhu smo se na soncu posušili. Lepo je bilo . Sestopili na drugo stran v VrsniK. Sicer vsi trije zadovoljni z lepo turo, čeprav kar naporno s Trebiškega dola.

O, Darinka, tale vrh pa vam je postal všeč. Tiste stezice iz Trebiškega dola pa se še nisem lotila poiskati - mogoče enkrat. Vedno grem iz Vrsnika in se tja tudi vračam.
Ma boste morali it še enkrat, da ujamete ta pravo zlato. Jaz tudi upam, da ga ulovim.
Pa s Čistega vrha bi lahko šli še na Tičarco. Ko se jaz povzpenjam nanjo, se vedno borim z ruševjem, ker ne udenem prave steze hihi.

Ja res za Tičarco zmanjka časa. Morda res kdaj. Zdaj vemo kakšni sta obe poti. Iz Vrsnika je veliko lažja in za uro krajša. Pa še zgrešili je ne bomo več. Drugič bomo poiskali pot na Jezerca. Morda najdemo. Čez kakšen teden bo tam gor res lepo . Že sedaj je.

V nedeljo 19.4.2020 sem si spet zaželel razgledov, miru in tišine, ki jih ponuja samo Čisti vrh. Sneg se je bolj resno začel v gozdu nad planino. Tam ga je še več kot 60 cm. Skozi gozd in višje šel tudi malo "po svoje". Sneg je bil v glavnem zelo odjužen, na nekaterih mestih pa so se našli celo ledeni "vstavki". Na vrhu pa vse, kar si želi gorniška duša. Tišino so motili le plazovi na bližnjih stenah Špičja in Vrh Labrja. Vsake par minut se je spustil kak "slap". Res impresivno...

To lepo soboto sem jo mahnil na Čisti vrh. Začel sem pri prvi rampi in se napotil po poti ob Suhem potoku. Ob prebujanju gorskih ptic sem višje hitro napredoval do nekakšne izravnave v gozdu ob Osojnih koritih, kjer sem naletel na zelo obsežen nov vetrolom (verjetno iz začetka septembra). Kasneje sem izvedel, da naj bi »šlo« tisoč kubikov lesa.. Ker si takrat niti pod razno nisem predstavljal, za kako obširno razdejanje gre (šele s ceste nad Osojnimi koriti sem šele dobil približen vpogled vanj), sem se ga trmasto odločil prečiti – saj sem vedel, da do ceste, ki pelje na planino V Plazeh ni več daleč. Uh, ne bi ponovil kaj takšnega več.. Prav gotovo se to območje da obiti po brezpotju v gozdu vzhodneje (po desni), kjer je razdejanje manjše, res najbolje pa je do planine izbrati kakšno drugo pot. Ko sem prišel do ceste, je bila planina blizu, od nje pa je še slaba ura do Čistega vrha. Tudi na tem delu poti je nekaj podrtih dreves, a se jih ob sledenju uhojenih bližnjic da obiti brez težav.
Na vrhu lepi razgledi in toplo sonce, na povratku sem srečal še nekaj pohodnikov, do izhodišča pa sem se vrnil po cesti. Se je kar vlekla

Danes na Čistem vrhu. Od prve rampe po poti ob Suhem potoku in naprej mimo Osojnih korit do obsežnega vetroloma. Ker je že @djimuzl napisal, da se je zelo težko prebil skozi sva s kolegom naredila obvoz po levi strani (po desni ne gre). Z malo smisla za orientacijo gre kar lepo in ni treba nič plezati čez podrta drevesa. Sva bila zelo hitro na cesti in potem po bližnjici do Planine v Plazeh ter naprej na Ćisti vrh. Vračala sva se preko Plazijanskega vršaca in skozi Ravni dol.

Te barve!

http://primozgraheljsblog.blogspot.com/2020/10/cisti-vrh-1875-m-19102020.html

sl.36,te korenine so pa stare..Čestitke vsem.

Pogledat še zlate macesne, ki so žarel v polni barvi.

Pot do izhodišča popolnoma kopna in večinoma suha, na parkirišču pri rampi prostora za max 4 vozila.
Steza lepo uhojena in večinoma trda, razgledi z vrha in vreme danes že kar kičasti. Po grebenu smo prečili še na Tičarico in potem sestopili mimo planine dol.

So dovolj male derezice? Hvala

Tudi v zimsko-pomladnih razmerah sem vedno opremljen z vso zimsko opremo. Torej - vedno cepin in derezice, za lažje razmere, ter 12-zobe dereze za vsak slučaj. Tisti kilogram opreme več res ne bo otežil ture.
Ob manjku opreme bo prej slaba volja, če bo treba zaradi razmer obrniti tik pred vrhom..

Najlepša hvala za informacijo. Jutri imamo namen narediti kak lažji zimski vzpon in bo Čisti vrh verjetno še malo počakal Hvala in varen korak!

Hribovc, kdaj si bil nazadnje nad 2000 m.n.v.
V torek so bile potrebne že malo nad 1000 m v tistih koncih.Pomrznjen sneg in led kot beton.

Sicer v tistih koncih zadnje čase mrgoli medvedov glede na stopinje v snegu tam pod Tičarco

Je že kar minilo nekaj mesecev, jeseni. Sem kar slutil, a sem za vsak slučaj vprašal Nimam še veliko izkušenj z zimskimi turami in se moram malo najprej privaditi na le-te Uff, potem pa res rajši ne zdaj Hvala za informacije

No glih mrgoli od medvedov tam pač ne, razne sledi pa so vidne na več mestih. Te letošnje so manjše številke obuvala kot une lanske (nekje mora bit moja objava); tiste so bile čisto sveže in nekje v številki 42 Kar se tiče zasneženih hribov pa imam pogosto samo eno dilemo glede opreme, a v sedanjih razmerah še te ni

V nedeljo 27.3. na Čisti vrh.
Ko enkrat začneš hoditi na Čisti vrh, si "njegov". Vedno znova te prevzame s svojimi razgledi, tišino, lepotami narave.

Gor po glavni cesti. Sklenjen sneg se začne ne mestu, kjer se bližnjica priključi cesti (cca 1400 m).
Bila je kar močna inverzija. V senci gozda nad planino se je sneg prediral kot za stavo. En čas sem bil več na kolenih, kot na nogah. Ko bi le imel takrat krplje...
A vztrajnost se je izplačala in spet sem se lahko napajal s čudovitimi razgledi z vrha. To, da je bil vrh ta dan "samo moj", je še povečalo občutenje narave.
Zanimivo, da je bil v vpisni knjigi zadnji vpis izpred dobrega meseca dni.
Zimska oprema v zadnjem delu obvezna.
Skupaj pa se je nabralo 19 km...

Včeraj prvič na Čisti vrh. Zelo malo obiska. Lepi kraji, lepi razgledi, mir in občutek, da se je čas ustavil. Pot od prve rampe večinoma lepo sledljiva, nad saniranim vetrolomom so nam bili v pomoč možici, nekaj smo jih postavili tudi sami. Planina V Plazeh sameva. Na sedlu Čez Drt smo se ozirali po potki proti Ravnemu dolu, a je nismo našli. Prav tako tudi ne na Veliko Tičarico. Ob povratku smo se spustili direktno od doma proti gozdu in tik pred njim našli dobro uhojeno stezo, kasneje se je hotela malo zgubiti, a smo prišli brez težav do ceste in po več ovinkih nazaj do avta.