Danes na Črni prsti iz Podbrda. Pot kopna, le proti vrhu nekaj manjših od sonca zmehčanih zaplat snega. Na poti od sedla proti koči pa je bil sneg večinoma trd do poledenel. Vračala sem se mimo Orožnove koče na planini Za Liscem do Bohinjske Bistrice. Medtem, ko je bila na Primorski strani prava pomlad, je na Bohinjski vladala zima. Glede na pomrznjen sneg na sedlu, sem pričela spust z derezami, vendar je bil sneg že takoj mehek, v njem pa kar globoke stopinje predhodnikov (proti pl. Za Črno goro ni zgledalo shojeno). Po premagani največji strmini sem nadaljevala s krpljami, ki so se tokrat izkazale za dobrodošel pripomoček, le pri prečenju nekaj manjših pomrznjenih odsekov, kjer se je gaz izgubila, bi zaradi strmine bolj prav prišle dereze. Sicer pa je sneg na vsakem koraku drugačen. Od suhega in mehkega do pomrznjenega. Do Orožnove koče je snega do 1 m, lepo pa je zasneženo tudi naprej, vse do ceste, na kateri je bilo še okoli 10 cm snega, ravno še dovolj za krpljanje. Ko se je pot s ceste pričela spuščati skozi gozd, pa je bilo snega hitro konec.
Lep sončen vzpon v prijetno toplem vremenu je na vrhu hitro shladil močan veter. Na Bohinjski strani pa je bila zaradi nizkega sonca celotna pot v senci. Mrazu ni bilo, ker me je krpljanje hitro pogrelo, razglede pa so razveseljevali v soncu bleščeči Triglav in sosedi.