Cuel da le Barete

Problem Dunje tiči v njeni geološki sestavi - mehkih rabeljskih skrilavcev, okoliški vrhovi pa so sestavljeni iz črvstih triasnih apnencev. Ob močnejših deževjih jih narasli hudourniki izpirajo, pobočja so zato podvržena eroziji, plazovom... omenjene poti, 655, 651, pogojno pa tudi 619 pa gredo prav skozi osrčje doline. Kdor jih je prehodil, ve preko koliko grap, razbitih hudourniških strug, plazov in podrtih dreves je potrebno iti. Zanje je skrbela sekcija CAI iz Čedada (619 pa CAI Gorica). slednji skrbijo tudi za 640, ki pelje do njihovega bivaka in neprej po Norini na Strmo peč. Tudi tu smo bili leta 2009 priča večjemu plazu, ki se je odtrgal od pobočja in uničil tudi kovinsko brv prek struge Dunje.
Iz leta v leto ponavljajoče težave z vzdrževanjem in s tem nenehni visoki finančni stroški naštetih poti(tudi glede na njihovo priljubljenost, resnici na ljubo je nekoliko večjega obiska deležna zgolj 640 - ferata Norina, medtem ko so ostale poti povečini samevale) so jih pač prisilili v to, da omenjene poti opustijo, postale pa so tudi preveč objektivno nevarne. No v Dunji je podobno usodo sedaj doživela tudi 652, ki pelje na sedlo Foran de la grave (približno 4 ali 5 let nazaj je pot na mestu zasul plaz), medtem ko je 649 uničena na več mestih: pod Vrhom Brda (Monte sechiez o berda), kjer je grapa povsem razdrta, lesene brvi še prvotne in v celoti dotrajane, med Cuel del Pezom in Monte Gosado so prav tako na več mestih deli poti povsem erodirani, jeklenice pretrgane, da ne govorim o polici pod Visoko špico ter pobočjem pod Visokim Piparjem. Pot je pač podvržena erozijskim tvorbam in to se ponavlja iz leto v leto. Večino povprečnih planincev pa resnici na ljubo zanima bolj ali manj zgolj Poldašnja špica in pa Dve špici v grebenu Naborjetskih gora - za slednjo zato raje uporabijo 648 (vemo, da je tudi ta precej podvržena eroziji - ali pa 605). Ne vem, koliko ljudi je dejansko v celoti prehodilo 649? (je precej dolga, prek 15 km!) V prihodnjih letih je potrebno računati, da bo zaprtih še več poti v Zahodnih Julijcih- ne zgolj v Dunji temveč tudi širše.

še nekaj sem pozabil, pot 652 smo 2 leta nazaj kar na veliko ocistili iz rušami ker je bila že veliko let opušcena, letos smo dali nove table in na nekaterih nujnih prostorov markirali, celo markacijo bomo koncali v leto 2013; pot 651 bo sedaj iz koce Grego koncala na glavno cesto Dunje (kota mt.1005 prebližno)tam blizu male kapelice Zacchi( vsaj se že vidi na novi edicij 2011 018-019-027 karte TABACCO), tam kjer po navadih planinci parkirajo avto ce grejo na " via di Dogna", vsaj sem že markiral do zacetek poti 652, nameravamo postaviti nove table in koncati markacijo v leto 2013 seveda ce bo ostalo dovoli casa v prostnemu casu za izpeljati to nalogo

Glede na to, da se moje vprašanje dotika tudi Baretke sem ga postavila sem.

Torej zanima me, če ima kdo aktualne informacije glede poti 621 (pričetek na Pecolu), ki je bila delno uničena vsled požara leta 2013.

Hvala in lp

D

22.5. letos je po tej poti hodil Daniele Virgolini in nekaj besed o poti sami napisal na tej strani (glej komentarje opisane na desnem robu):

http://www.sentierinatura.it/easyne2/LYT.aspx?Code=SentieriNatura&IDLYT=1349&ST=SQL&SQL=ID_Documento=2187

Lahko pa povprašaš tudi CAI v Trbižu:

sentieri@caitarvisio.it

Srečno !

Hvala ti!

D

Pred dnevi obiskal ta vrh iz Patocca.

V soboto po neuspešnem vzponu na Jovet, nadaljevali v smeri tega hriba. Pot 620 iz Patoka je prava sprehajalna steza do f. Galandin, kjer so markacisti omagali in je treba od tam naprej na par mestih zbrano ubirati korak pri prečenjih grap. Pot 619 iz Cadramazzo (Kodermaci ali Čedrmaci?) je opuščena a očitno še prehodna, saj je po njej navzgor prišla večja skupina iz osrednje Slovenije.Predvidevam, da je (če logistika to omogoča) to tudi najboljša izbira za izvedbo krožne ture s povratkom preko Patoka, saj mi nismo opazili odcepa v območju grape Livinal.
Vseeno pa je pot 620 zelo zanimiva, ki kar preseneča s prepadnostjo terena in globino grap, glede na majhno nadm višino teh hribov. Pri povratku smo ravno v času tragičnih dogodkov na Kaninu gledali tja gor kako je še zasneženo. Očitno bodo snežišča na severnih pobočjih vztrajala še kar nekaj časa.

Odcep je ravno tam, kjer je tudi oznaka za Cima Robinia v grapi Livinal, vendar je kakih 50 m začetnega dela poti odneslo.

https://tomazsarc.blogspot.si/2016/12/cuel-de-la-bareta-goriska-brda-3122016.html

je bil kdo spomladi gor? Zanima me prehodnost terena, morebitne podrtije od zime ipd.

Včeraj pa na izlet vseh izletov, "za dol past" bi rekla, pa ne bi pretiravala.
Cuel de la Bareta, v tem času prekrita z rumenimi preprogami cvetja, sicer skromne višine, a dosega mogočnost razgledov kot najvišji veljaki.

Meni prej nepoznani vrh, pa sem vseeno v začetku leta na spisku načrtovanih izletov PD Šk.Loka zapisala dva klicaja. Da ne bi spregledala slučajno.

V ta divji svet globokih sotesk, razdrapanih grap in slapov (Rio Galandin, Rio Fontanis, Rio Cadramazzo)smo se podali iz vasi Patoc. Vzpenjali smo se nad temi grapami, katerih globino smo lahko le slutili, včasih jih previdno prečili, ali pa si pogasili žejo ob njihovih vodah.
Poglede so pritegnile tudi strme stene, ki so se bočile nad nami, zrli na ostre grebene ali pa smo občudovali lepo raščene borovce, ki so se nagibali tudi prav na robu strmih odsekov. Vračali pa smo se po poti št.619, ki je še malo nazaj slovela kot podrta in težko prehodna. Včeraj pa se je izkazala kot slikovita pot, ki nam je omogočila globoke poglede v soteske, svet tolmunov in slapov.

Na vrhu pa kot v pravljici. Najbolj me je pritegnila panorama od Montaža do v nebo kipečih vrhov Juvetov, svet divjine, kot sem zasledila v sicer bolj redkih zapisih. Kulisa gora, ob kateri ti zastane dih, podoba, ki vznemirja in ne moreš, da jo ne bi občudoval, te enostavno začara.

Tura za dušo!

Ja, res je bilo lepo, hvala vsem za lep dan in doživetja in seveda za tvoj opis... Matjaž

Zares si se potrudila lepo doživeto napisano, Franci

Kar spremenjena pokrajina po požaru,kar pa ne izniči njenih lepot.

Po slabih petih letih sva šla ponovno na "Baretko". Tokrat sva se odločila za krožno turo - iz Cadramazza gor in skozi Patoc nazaj. Pot 619, na kateri je CAI opustil vzdrževanje, je skoraj bp - samo na mestu ali dveh malce poškodovana. Pot 620 proti Patocu pa je uradno "inagibile". Prvo oznako za to sva videla, ko sva jo praktično že prehodila - na križišču poti nad vasjo. Dejansko je tako, kot je nekdo dopisal na tablo "Si puo passare...". Je prehodna, a z veliko mero previdnosti. Stanje pa je tako, da bi ga vsako močnejše deževje znalo hitro dodatno poslabšati in vprašanje je, kaj bo prinesla zima...

Več o tej nepozabno lepi turi in več fotografij pa na povezavi...
http://zivi-za-danes.com/2017/10/26/cuel-de-la-bareta-na-divjem-zahodu-julijskih-alp/

GITA, a sta koga danes srečala na tej poti?

Joj, pozabila napisat... v četrtek, 26.10. sva bila...

Joj, Gita, škoda, kajti midva s kolegom, sva danes opravila povsem isto pot. Lahko bi se srečali.

Jože, res škoda... midva nisva srečala cel dan žive duše. Pa bi v tistih samotnih koncih pasalo slišati kak "dober dan" ... ne preveč, enega ali dva pa že... ... tako kot pri koči Brunner, tistega poletnega dne dobrih šest let nazaj...

Krasne slike in pohvala za odličen,a enostaven opis poti.