Dan se je ravno začel prebujati ko se pripeljem na planino Blato. Fajn tale cesta precej korakov prišpara. Nisem se še niti obula ko se za mano pripelje še več avtomobilov.
Pohitim proti planini Laz. Nikogar ni bilo slišati za menoj, očitno so imeli druge poti v načrtu. Jaz grem danes na Debeli vrh. Vsako leto ga obiščem. Malo sem se zagledala vanj
Ko se strmina proti Lazu malo unese na poti presenetim srnaka. Lajajoč se v dolgih skokih požene pod pot, v zavetje košatih smrek. Uh je bil jezen, še kar nekaj časa je jezno lajal dobro skrit med smrekami. Naslonim se na eno od smrek malo oddahnem in poslušam njegov lajež. Pot naprej čez ravnino mi hitro mine in že sem na planini Laz. Bila je še v senci, nadaljujem
proti Lazovškemu prevalu. Opazim dva gamsa, eden se urno umakne, drugi se ne da motiti. Ko stezica zavije levo v smeri Debelega vrha stopim na sonce. Zelo toplo jesensko sonce, še vetrič je bil topel.
Razgledi so bili vse lepši, zato počasi nadaljujem proti vrhu. Malo predno pridem na predvrh srečam dva pohodnika, ki se že vračata. Z vzponom sta začela že v temi.
Spustim se po škrbini in nadaljujem proti vrhu. Tam se malo razgledujem okrog in opazim par mladih kozorogov. Na vrhu se ne zadržim dolgo, vrnem se na predvrh in si privoščim dooolg počitek
Nikamor se mi ni mudilo, dan je bil lep, topel, le veter se je občasno pripodil.
Vrnem se po isti poti nazaj, do pl. Laz in naprej na pl. Blato.
Bil je spet en lep dan v gorah