Danes je bil dan,ko nekako nisi vedel kam bi šel,da bi bil hkrati blizu...a hkrati nekje,kjer te nebi že kmalu ujel....ja,oni....dež seveda
,ki so ga sicer sprva napovedovali tam po poldnevu,nato pa šele po 14h
.
Žal je tokrat naneslo tako,da nobeden izmed tistih željnih vrhov,ki se že kar nekej časa motajo po glavi...ahaha,pa po spisku tud,ni tokrat prišel na vrsto
.No ja,mogoče bo med tednom drugače.
Klapa,s katero smo se že kar nekej časa dogovarjal za gorsko snidenje,je za naš prvi gorski cilj izbrala vsem znani Gorenjski balkon
. Okej,pa pejmo spet gor...po dobrih dveh mesecih.
Jutranji start smo si tokrat izbrali pri Žegnanem studencu
. Pot je prav prijetna in je seveda nemarkirana,a vseeno lahko sledljiva
. Najprej se vzpenjamo po kolovozni poti ob potoku,nato pa se zadeva zoži v prijetno gozdno potko. Nekajkrat prečimo makadamsko pot,kateri se kasneje tudi priključimo in je ne zapustimo vse do razpotja,kjer strmi kolovoz nadaljuje še nekej 100m do Lešanske planine. Priključimo se spet eni potki,ki pride iz Brezij pri Tržiču in se kar strmo vzpne. Tabla VRH DOBRČE nas tokrat prepriča,da se počasi in vztrajno dvignemo po prijetni potki na vrh
. Do vrha se meni pot, polna žefranov in pomladnega cvetja, še zlo vleče
,ampak tokrat sem vztrajala do konca
....in končno pršla na vrh Dobrče
.Nismo samevali,a vseeno nam je bilo luštno.Razgled je od tu zadovoljil apetite..okej,vsaj meni.Pogled na Julijce nam ne razkaže tistega željenega...ja,spet je posredi...hehe,dež
. Po kake pol urce jo mahnemo še do Šentanskega vrha,kjer nas je občutno več. Žiga žal na vrhu ni
,tako da so danes aktualne samo slikce.Sonček se kljub okoliškim oblakom ne da in nas prijetno greje
.Seveda se odločimo še za skok h koči,da preverimo ali je Milanova kuhinja še vedno tako dobra,kot smo je vajeni
.Do tja prečimo še Podgorsko planino,kjer se nam lahko očke mau spočijejo ob pogledu na cvetoče zelenje. Tokrat prevladuje gorski svišč
,ki ga je vse polno. Odlični štruklji nam zadovoljijo želodčke,ki jih napolnimo tik pred glavno pošiljko dežja. Ta nas je spremljal od Lešanske planine naprej in nas precej namočil
.
Kljub dežju in "kratkemu" pohodu smo se imeli lepo. Vesela sem,da sem bila končno na dveh vrhovih v sklopu Dobrče
. Moja trma se je tokrat obrestovala. Še se vrnem,a naslednjič spet drugje.Pristopov je seveda ogromno,zatorej odkrivanje sledi
.