Tudi jaz danes ponovno na Lubnik po klasični poti iz Škofje Loke. Vzpon ob poslednjih žarkih zahajajočega sonca, na vrhu pa prekrasna zarja z Venero, ki se je prižgala našim očem prav kmalu po zatonu sonca. Po poti so se pogledi seveda lovili tudi po sveže zasneženih vejah, kjer je bilo slišati trkanje detla, pa v preletu stržka, opazila sem tudi plezavčka, pod vrhom pa je preko poti v nasprotni breg skočila tudi srna.
Res, prav čarobno, spust pa že v temi pod zvezdnatim nebom, poglede pritegne predvsem Orion v tem zimskem času, pa tudi Jupitra ni mogoče zgrešiti.
Pot lepo prehojena, koča danes odprta, za vse je poskrbljeno. Le iti je treba, in zagotovljen je srečen konec dneva.