Na praznični dan sva si privoščila popoldansko turco nad Soriško planino.
Najprej na Možica, potem po vmesnih vrhovih in vršičkih vse do Lajnarja. Razgledi čudoviti, predvsem na Julijce... Je kar fajn pihalo, drugače pa so le še zaplate snega ponekod na poti, pomlad je že prišla.
Spust do koče kar po smučišču, malo sva še lahko dričala po snegu.
Na Soriški je vse belo od žafranov, višje pa cveti resje, na južni strani (na markirani poti) pod Slatnikom pa že prvi avriklji in pomladanski svišči (zaspančki).
Srečala sva samo par ljudi, nobene gužve. Čudovito!
Vrhovi nad Soriško vabijo, pa lep planinski pozdrav!
p.s. Na Možicu vpisne knjige ni, je le zmočen zmazek od zvezka v poškodovani skrinjici.