Na Dve Špici smo se odpravili iz Kanalske doline, točneje iz Naborjeta. Od tu smo narediti lepo krožno varianto, pa še dolgo smo imeli senco. Naša pot je bila označena z 605, lahko pa pomotoma precej hitro zavijemo na 606. Tabla zanjo namreč stoji pred predorom kolesarke, za našo pa šele za njim.
V nadaljevanju je dobra duša pokosila dobršen del začetne zelenjave, ki se v letošnjih žmohtnih razmerah bujno bohoti. Brez tega bi bili zaradi nočnega deževja mokri do pasu in najbrž tudi do kosti
. Nasploh v teh krajih velikokrat opažam, da so poti pokošene in očiščene. Pohvalno, ni kaj
.
Tudi markacije so dobro sledljive, marsikje skoraj nove. V spodnjem delu je prehod čez potok, kjer prastara markacija na borovcu lahko zapelje v napačno smer. Slediti je potrebno kolovoz, nove oznake se pojavijo takoj za ovinkom. Višje pod sedlom Cianalot krčijo ruševje, raznovrstni pripomočki na začasnem počitku že čakajo pridne roke. Tudi v sedanjem stanju je celotna pot 605 solidna, dobro pohodna in netežavna.
Nadaljevanje nam je bilo dobro znano iz naših prejšnjih prečenj Naborjetskih gora po poti Gemonskega bataljona. Pot 649 se bolj ali manj drži grebena, varovala so v tem delu brezhibna, razgledi odlični. Prečenje izpostavljenih polic zahteva pozornost, nič vrtoglavice in majavih nog, vzpon na najvišjo Špico pa je netežaven.
Prečenje smo zapustili pri odcepu za pot 604, katero smo sledili do spodnjega roba planine Granuda. Tam smo zavili desno na neoznačeno gozdno cesto in se po njej vrnili v dolino. Pri kolesarki smo šli skozi podhod in v miru nadaljevali ob reki proti Naborjetu. Tam smo celo srečali nekaj starih markacij. Prepolno kolesarko smo spet uporabili za prehod skozi tunel do izhodišča.
Koordinate izhodišča ( rekreacijski prostor ) : 46.505246, 13.442239