Vse lepo in prav, narava je res nekaj posebnega, posebaj cvetje na Struški in Golici.
Nedeljsko vroče in soparno vreme ni bila najboljša izbira za turo, seveda zjutraj treba zgodaj štartat. A kaj, ko je dolga vožnja do Jesenic.
Pot, ki sva jo izbrala, je bila od Jeseniške planine polna cvetja. Štartala sva na prvem parkirišču v Planini pod Golico, nato smer Rožca, na planini izbereva svojo pot navkreber in tako prideva na markirano pot, ki pripelje iz smeri Rožce. Pod vrhom Kleka se je treba spustiti kakšnih 200 višincev na sedlo, nato pa spet navzgor.
Pot samotna, srečala le 4 pohodnike. Domačinka naju opozori na medveda in slabo pot, ki jo je uničila voda. Na vrh sva prispela pol dveh. Zvrha se kaj hitro spustiva do koče, saj sva bila brez pijače.
Toda kakšno razočaranje doživi človek tukaj.
Sem oseba, ki ne gleda samo lepot narave, ampak tudi pomanjkljivosti.
Kar konkretno, v samem domu nered, pred kočo polomljene klopi. Pred leti se spomnim, da so bili zunaj postavljeni senčniki, tokrat o njih ne duha in sluha. Malo sence si si lahko privoščil pod napušči. Bila sva zelo razočarana in presenečena, da je lahko ta dom tako zanemarjen, tudi okolica neurejena, koprive naokrog. Zmanjkalo je tudi nekatere pijače.
Ali skrbniki samo kasirajo od pohodnikov? Je to bistvo našega planinskega turizma, ki ti tukaj nudi bore malo.
Sprašujem se, ali ima PD Jesenice pri vsem tem kakšno besedo.
Vem, da se bo sedaj vsul plaz kritik, ker si upam zapisati nekaj kar ne hvali, ampak graja. Pa nič zato, zapisala sem, kar je res, brez olepševanja.
LP!
Jelica