Današnja grebenska pot na Vel.Babnik me spominja po samoti in zakraselosti s Škednjevcem v Fužinskih planinah,če želi marljivi gornik okusiti in spoznati zadnje prvobitne predele. ... .Tukaj grem v desno potko(izvir vode) in levo strmo navzgor,kjer po nekaj m pride do travnatega slemena pod hišo.Tukaj gremo zgoraj nekoliko v levo v gozd,kjer kaj hitro,ko zagledamo greben,zavijemo desno nanj.Naprej te smer nezgrešljivo vodi po ozkih stečinah in naprej po solidni potki,vseskozi po razglednem,idiličnem grebenu.Zgoraj prečimo travnat in z borovjem zakrasel predvrh grebena,se za trenutek spustimo in naposled stopimo na vrh glavnega grebena.Sledi še hoja po delu grebena,ki se spremeni v vršno sleme predvrha,nato pa glavnega vrha Vel.Babnika 905m.Ko se vračamo z vrha je po 5min hoje nazaj,kar nekaj različnih poti(ena gre v desno navzdolJZ,greben pa gre naravnost),mi pa tukaj takoj zavijemo strogo v levo in se držimo travnato-resasto zelenega grebena.Spodaj se ponovno držimo levega dela grebena(sta dva!),vmes pa je nižje kanjon(zgoraj je prehoden-nadelana pot),spodaj pa ni prehoden!.Strmina je kar velika,vse je zakraselo,obiska tod zelo malo,saj sem na vrhu grebena splašil še tukaj prebivajočo Kanjo. To je ena najlepših,če ne najlepša,od še samotnih poti v Polhograjskih Dolomitih.Je pa strma vseskozi,vendar zelo lepa,zato se je dobro parkrat ustaviti na razglednih grebenih in občudovati razglede in naravo.Pot za sladokusce!.