Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    

Grebensko prečenje Goličica, Germlajt, Kanceljni, Prevčev stolp, Planja

Print
Urbban27. 08. 2018 18:17:30
"Smo se pogovarjali, da bi celo Prevca solirali, toda bi pa potem ne bilo slik"

Tudi na tem forumu je bilo že večkrat zapisano: v troje se ne da solirat. Lahko plezate nenavezano. Solira pa se, ko človek pleza čisto sam. Če se pleza v dvoje ali troje, vedno obstaja možnost da se v primeru težjega sveta navežete, od tod razlika med izrazoma solirati in plezati nenavezan.

Seveda pa, čestitke za lepo turo!! nasmeh
(+6)všeč
JTrogar27. 08. 2018 18:41:16
Hvala za čestitko in opozorjeno napako.
Že popravljeno.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez
(+3)všeč
Filip_Culjak16. 06. 2020 15:42:02
V petek popoldan smo se zapeljali iz Zagreba proti Koči na Gozdu in tam prespali. Vstajanje je bilo zgodaj, ob štirih, hitri zajtrk in vožnja proti cestarski bajti v začetku Mlinarice. Štart proti Goličici ob 4:50h. Na začetku smo se zaklepetali in nisva videla možiča ki bi nam usmeril navzdol proti Mlinarici. Prečkali smo Mlinarico precej zgoraj in zaključili da smo nekje izpustili pravo potko. Odlučili smo obrniti nazaj proti bajti. Ta napaka nam je vzela 50 minut. Nič zato, hitro smo našli pravo pot, popravili uničenega možiča in se usmerili proti Goličici. Kljub napaki prej, na vrhu Goličice smo stali za 2:55h. Krajša pavza in šibamo naprej proti Germlajtu, Kanceljnima, Prevcu in Planji. Sestop po markirani poti pod steno Razorja proti Škrbini kjer še ima kar nekaj snežišč, ampak vsa razen dva se dajo obiti. Krajša okrepa v potoku Mlinarice in šibamo navzdol proti ishodišču. Spet smo nekje pogubili pot in završili v gostom gozdu in rušju kje smo se kot kakšni ratnici borili z raznim preprekam. Vseeno smo nižje nabasali na korito Mlinarice in našli pravo pot. Še 20 minut do avta in se končala 15 in pol ur dolga tura za pamčenje. Nekaj več opisa v komentarjih v slikah nasmeh

Se opravičujem za počasno nalaganje slik in mal slabšo slovenščino in sem tudi zelo hvaležen vsim predhodnikima za lepo dokumentirano turo. Opisi so nam prišli zelo prav in so bili v pomoč pri orijentaciji. Upam da bojo moji enako za naslednje ponavljalce nasmeh
V petak mal prej 20 ur smo prišli v Koču na Gozdu. Obiska ni bilo polno, domačini pa prijazni, večera ekstra. Spili smo eno Laško, mal poklepetali in okoli 22 ur šli na spanje.1
Znana cestarska bajta pri 38. serpentini Vršičke ceste, ki označuje izhodišče najine ture. V bajti je kar nekaj smetja in praznih flaš, ne vem zakaj to tam daju...2
Nadelali smo nov možič, saj ga je mogoče silni dež odnesel in ni bil več viden. 3
Prečimo Mlinarico z pomočjo podrtega dreva.4
Prvo mesto kje smo odpre lep razgled iz gozda proti Velikom Ozebniku (2480 m) in Jalovcu (2645 m).5
Edna izmed sitnih grap katere prečkamo na začetku poti, ampak nič hudega.6
Odpre se tudi in razgled proti Pelcu nad Klonicami (2442 m).7
Precej zasneženi Kanjavec (2569 m) z te strani.8
Hitro napredujeva in smo pri sedlu med Goličico in Debelo pečjo. Tam pot zavije odlučno v levo in se kar nekaj ustrmi.9
Greben Velikega Špičja (2398 m).10
Z višino dobivamo vse lepše razglede. Triglav (2864 m).11
In daleč proti jugozahodu Krn (2244 m).12
Zadnji metri grebena proti vrhu Goličice (2101 m). Kljub soncu je pihal mrzli veter in ni bilo tak toplo kot se na sliki zdi.13
Antonio na vrhu Goličice. Zadaj Razor (2601 m) in Planja (2453 m), najin današnji cilj. Desno pod soncem se vidi še Stenar (2501 m).14
Razgled proti nadaljevanju grebena. Spodaj travni tepihi Germlajta (2050 m).15
Z Goličice proti Germlajtu se greben hitro strmo zaseka navzdol in smo skoraj pri prvem štantu za abzajl. Poveju da je mogoče odplezat ta del, ampak zame je preveč podrto in ne vem zakaj bi kdo to odplezal.16
Lep je greben Germlajta, ampak danes bomo izkoristili gamsje stezice.17
Eden izmed številnih abzajlov z Goličice proti škrbini med njo in Germlajtom.18
Sitna travnata prečka proti škrbini med Goličico in Germlajtom. Posle škrbine greva navzdol po travnati grapi in zatim po širokom travnatom pobočju levo proti vrhu Germlajta.19
Široka travnata streha vršne zgradbe Germlajta.20
Antonio pri vrhu Germlajta. Šibamo naprej proti naslednjem štantu za abzajl. Škoda pa ni sonca da bi mal posedeli gor.21
Levo Kanceljni (2213 m) in desno Veliki stolp Kanceljnov (2133 m).22
Idiličen je ta travnat tepih Germlajta. 23
Eden izmed tri abzajla z Germlajta proti škrbini med njim in Velikim stolpom Kanceljnih.24
Spet ena izmed številnih sitnih travnatih prečki na tej turi.25
Sa škrbine greva navzdol okoli stene Velikog stolpa Kanceljnih po zelo krušljivi grapi. Tu nekaj več previdnosti ni odveč, kljub majhni naklonini.26
Ko se grapa ustrmi, uporabimo še en štant za abzajl.27
Dolga, nagnjena iz zelo izpostavljena travnata polička. Gremo vse do njenega konca.28
Tu je potrebna polna zbranost in stabilen korak pa gre.29
Zadnjih par metrih poličke sva uporabila vrv in si varovanja nadelala z pomoč gurtni.30
Z roba travnate poličke se usmeriva levo navzgor po širokem travnatem žlebu ki ima nekaj manjših skalnih zapor (največ II-III, ne pretežavno).31
Divji ambijent je v pobočju Velikog stolpa Kaceljnih.32
Skalna zapora katera nas pripelja iz travnateg žleba na razino višje in travnato gredino ki nas usmeri rahlo desno.33
Z travnate gredino gremo v opevani žleb (20 m, IV) ki gre rahlo v levo.34
Pri ključnem detajlu žleba.35
In pri izhodu iz žleba. Lepa je plezarija tam.36
Pri izhodu iz žleba odpre nam se razgled proti vrhu Kanceljnih.37
Iz žleba sva abzajlala čez tale lepo vidni kamin. Mogoče ga je odplezat seveda, ampak se nama abzajl zdel varnejši.38
Mahnil nam je tudi en kozorog in pošiljal kar nekaj kamenih projektil, čist da se ne bi preveč opustili.39
Spet sitna prečka proti strmim travam vršneg dela Kanceljnov. Vsaki oprimek tu treba bit večkrat preverjen.40
Čez strme travi sva počasi napredovala in stigla na vršni greben Kanceljnov.41
Antonio me mal počaka na vrhu Kanceljnov (2213 m).42
Ta nas čaka, znameniti Prevčev stolp (2200 m). Zgleda kar hudo.43
Dolina Zadnjice in Kanjavec v ozadju. Razgledi so z celega grebenskega prečenja res nori.44
Na Kanceljnih smo naredili krajšo pavzo, pojeli vsak en sendvič in se uputili proti Prevcu.45
Ozek grebenček ki deli Prevčev stolp od Kanceljnih.46
En drugem govoriva: Ozko je do Prevca kot je zapisal Janez in se osmehujeva :)47
Z tega mesta sva si ogledala prečko do detajla in detajl v Prevcu.48
Prečka do detajla. Ni tak huda kot se zdi.49
In detajl v Prevcu. Najlepši plezalni del ture. Mal treba poiskati oprimke, ampak če ih najdeš so začuđujoče prijazni in stabilni.50
Antonio me od tud varoval pri plezanju Prevca :) kar idilično mesto med tim rušjem.51
Pokuk proti Zadnjem Prisojnikovem oknu z vrha Prevčevog stolpa.52
In midva na vrhu Prevca. Pozitivne energije ne zmanjka. Oba sva srečna kaj nam je uspelo priti gor.53
Še abzajl s Prevca v škrbino imenovano Hruška.54
Pokuk proti Prisojniku skozi Hruškico :)55
Detajl prvi vzponu z Hruške proti Planji.56
Greben Bovški Gamsovec (2392 m) - Pihavec (2419 m). Eden izmed naslednjih ciljev.57
Številni rogljiči pri prvem vrhu dvoglave Planje.58
Daleč je Goličica.59
Počitek za stopala pri prvem vrhu Planje.60
Še mal po grebenu.61
Na kratek trenutek v hladu pri sestopu z prveg vrha Planje.62
Tu se usmeriva na rahlo z travom poraslo gredino v donjem desnem oglu slike in z nje po grebenu levo proti vrhu Planje.63
Zadnji koraki...64
In sva pri vrhu Planje (2453 m). Polna so nam usta Snickersa, zaradi tega se nisva uspela nasmešiti.65
Za celotno grebensko prečenje od Goličice do Planje sva potrebovala 7 in pol ur. Pri sestopu z Planje si ogledava čudoviti Utrujeni stolp.66
Prekrasen Razor (2601 m), aristokrat Julijskih Alp.67
Hitro se sprehodiva do sedla Planja.68
Še je daleč Mlinarica...69
Prvo od dva snežišča ki se nisu mogla obiti. Tu sva si dela dereze gor, čeprav je sneg bil kar ojužen, ampak nam se tak zdelo varnejše.70
Krajši strmi zavarovan del sestopa. Tu nas je manjši slapič fino otuširal.71
Pri sestopu z sedla Planja se je potrebno mal vzpenjati.72
Drugo snežišče ki ga nisva mogla obiti.73
Pri tem melišču sva spremila dereze v nahrbtnik.74
Pokuk z melišča proti gredini in snežišču ki ga je potrebno prečiti.75
Zelo dobrodošla okrepa v potoku.76
Ukazal se debeli kozorog :)77
Pri sestopu sva spet nekje zapustila pot in šla mal po svoje. Nič zato, uspešno sva se izborila z rušjem in prišla nazaj do stezice.78
V spodnjem delu so podori na nekaterih mestih odnesli pot in je potrebno biti previden.79
In za konec, pokuk proti delu prehojenega grebena. Lepo je biti tam gor. Čeprav je lepo, je res da je tura bil kar naporna in zoprna na številnih mestih. 80
(+32)všeč
dprapr16. 06. 2020 16:56:07
Bravo, Filip.
Krasno turo sta opravila. Eno od najlepših v tistih koncih.
(+4)všeč
Filip_Culjak16. 06. 2020 17:04:16
Hvala Drago. Se strinjam da je čudesno tam gor. Kolikor strašljivo na nekaterih mestih, spet toliko lepo in edinstveno nasmeh
(+4)všeč
lijaneja16. 06. 2020 17:35:38
Super, fanta! Ob ogledu vajinih slik sem podoživljal turo, seveda po Dragotovi zaslugi. Ob Prevcu se mi je naježila koža. Še vedno sem ponosen na mojo edino 4+.nasmeh
Srečno še naprej.
(+5)všeč
Filip_Culjak16. 06. 2020 17:54:08
Hvala Tone nasmeh sem pratil vajine avanture na hribi.net še dok sam v srednjo šolo šel. Ni mi bilo ni na koncu pameti da bom enega dneva hodil po vajinih stopinjah. Letovanja v Ukancu še od mojega petega leta narednih 11 let so naredile veliko ljubezen proti Alpama nasmeh
(+8)všeč
zokipoki16. 06. 2020 19:12:31
Bravo fanta! Res lepo. Dobro sta ujela Zadnje okno na Prisojniku. Srečno še najprej!
(+3)všeč
Filip_Culjak16. 06. 2020 20:07:37
Hvala Zorane nasmeh
(+2)všeč
lijaneja17. 07. 2023 14:36:18
Presrečen se odzovem na Ivotov četrtkov telefonski klic, saj me je vabil na prečenje teh zahtevnih brezpotnikov. Brez pomišljanja začnem vlačit skupaj plezalno kramo, saj jo žal, vedno manj uporabljam.
V soboto ob petih zapustimo parkirišče pri Gorencu, ter se zapeljemo do cestarske bajte ob vršiški cesti, kjer še z Leo in Nejcem ob 6.20h oprtamo ruzake. Ne vem zakaj, ampak do Goličice se je pot vlekla kot kurja čreva. Za nami prideta gor še dva možaka, ki jima je vrh cilj, potem cel dan ne vidimo nobenega človeka več. Adrenalin naraste, plezalna oprema zapušča ruzake, saj se tu začnejo že prvi raztežaji spusta. Na začetku se mi reverso še malce zatika, potem pa stvar hitro steče. Od Goličice pa do Planje sem bil edini v skupini, ki sem to pot pred leti že obdelal z Dragotom, žal si zaradi mojega 'neverjetnega'jezen spomina nismo mogli nič pomagat zato je bilo potrebno instiktivno iskat sidrišča in prehode. Razumljivo je šlo tako po zlu kar nekaj časa. Vidljivost, razen na Planji je bila super, sonce pa kar malce moteče, bi bil pa vesel, če bi zašlo kakšne pol urce pozneje, saj smo s Planje začeli sestopat ravno ob njegovem zatonu. Mladci so se z nama (Ivo) zelo potrudili, saj sem bil tudi ob zadnjem spustu v Hruško deležen popolne kontrole vozlov, da se ne bi zgodilo kaj nepredvidenega.
Kot rečeno, Pogačnikov dom dosežemo tik pred temo, tako, da še baterije ni bilo treba izprobat.nasmeh Ponudijo nam zadnje porcije jote in segedina, na srečo je šlo nekaj planincev spat že pred našim prihodom, sicer ne bi dobili prazne mize. Oskrbnik je naštel čez 100 prenočišč, saj se je tudi jedilnica spremenila v spalnico. Po celodnevni naporni hoji se mi je v horizontali 'oglasilo' koleno in mi izbilo iz glave misel, da bi zgodaj zjutraj skočil še na Razor. Po kakšnih dveh urah me ubrano smrčanje le zaziblje v spanec...
Obeta se vroč dan.1
Lepošpičje2
Spredaj Zadnjiški  Ozebnik 2084, za njim Malo špičje 23123
Na prvem hribu prečenja, Goličici, se plezalno opremimo.4
Razor, oba vrhova Planje, spredaj Kanceljni.5
Prisojnik6
Veliki Ozebnik, Jalovec, Šite in Mangart.7
Bavški Grintavec8
Kanceljni 22139
Germlajt 205110
Rigljica - Rušica, Frdamane police, Špik.11
Očakova senčna stran12
Dvovrhi Kanjavec in Poprovec13
Kraljestvo Krna...14
...in Mojstrovk...15
...ter Pelcev.16
Že sestopamo z Goličice17
Razor, Planja, špičasti Stenar in očak, spredaj zelenice Germlajta.18
Priprava na prvi abzajl.19
Vse tole bo danes še naše.20
Mojstrovke in Prisank21
Vrh slednjega z Zvonikoma.22
Ker sva bila na odpravi dva veterana, so mladi alpinisti pripravili kar tri abzajle z Goličice23
Hvala vama, fanta, za mojo nepozabno avanturo. 24
In seveda Leji, ki je skrbela, da sem bil pri vsakem spustu ali plezanju varno navezan.25
Lepo po štriku dol26
Goličica z Germlajta27
Kanjavec, desno Vršaki28
Veliko špičje, točno na sredini Vrh Labrje.29
Pihavec in očak30
Kanceljni in njihov Veliki stolp 213331
Goličica z Germlajta32
Sedmi in četrti po višini33
Vse tri Mojstrovke34
Pelci35
Ivo najbrž podoživlja abzajle z Goličice.36
Skutnik in Špičica, zadaj Loška stena.37
Ob bok najglobljim grapam Zahodnih Julijcev.38
Čez dve uri v ogledu smeri.39
Detajl40
Prehojeno (plezano)41
Goličica, pod Pelci Germlajt42
Na začetku prve štirke danes43
P in P sta še daleč44
Prvi 'P'.45
Kanceljni46
Detajl47
Največ časa je šlo za pripravo varnih abzajlov in pospravljanja vrvi.48
Če ni strmo, je pa podrto.49
Nekajkrat se je urajmalo tudi kaj lažjega50
Še enkrat zajeda, iz katere smo prilezli.51
Planja, Ivo, Prevčev stolp. (z vrha Kanceljnov)52
Že obdelani Goličica in Germlajt (pred njo)53
Grdoba54
Pogled v kotel55
Prisank se hladi z meglico56
Tudi po drugih hribih se porajajo meglice, samo k nam nočejo57
Kanceljni so že za nami...58
...pred nami pa največji izziv, ki sem ga pred nekaj leti z Dragotom že uspešno premagal - Prevčev stolp.59
Spet pospravljanje štrika...60
...ki mi ga niso pustili nosit.61
Kanceljni s 15m višjega Prevčevga stolpa.62
Končno nekaj sence, kjer se pripravljamo za zadnji spust po štriku - spust v sedlo Hruška.63
Pihavec pred Triglavom64
Planja s Prevca65
Sonce se počasi spušča, še poltretjo uro bo na nebu...66
...do Pogačnika je še zahteven spust v Hruško, zoprn vzpon na Planjo in sprehod do pira.67
Prehodavci s kočo.68
Hruškasta skala, po kateri se imenuje sedlo. Za moment sem zamudil Ivota, ki se ravnokar spušča vanj.69
Nejc gre dol zadnji.70
Sedlo Hruška71
Samo Triglav in jaz.72
Leja na Planji73
Zadnji sončni žarki tega čudovitega dne.74
Na Razor pa kdaj drugič75
Utrujen stolp, utrujen jaz.76
(+21)všeč
palček plezalček17. 07. 2023 15:45:24
Čestitke za ponovitev nasmeh in še večje, da te je smrčanje zazibalo v spanec. velik nasmeh
(+5)všeč
lijaneja17. 07. 2023 20:54:58
Hvala, Eva! Na srečo ni bilo potrebe hodit na vodo, kamor moram sicer vsaj dvakrat, jaz pa v najvišjem štuku, pa stopnice škripljejo...zadrega
(+1)všeč
dprapr18. 07. 2023 08:09:50
Krasno, Tone.
Me veseli, da ti je uspelo še v enem zamahu opraviti s tem čudovitim grebenom.
(+1)všeč
lijaneja18. 07. 2023 17:51:10
Ja, Drago, s tamladmi sem se kar dobro ujel. Abzajlov smo imeli tolko, da sem na koncu že skoraj samostojno obvladal 'štrikanje'. Če bo do naslednjega predolga pavza, mi bo spet vse izpuhtelo...mežikanje, zato bi bil vesel, če....nasmehnasmeh
Največja groza je bil pa slab spomin iz najinih prečenj, tako, da so se morali mladci znajti sami. Posledično je odprava počasneje napredovala, ampak večerjo smo pa le še ujeli.nasmeh
(+1)všeč
dprapr18. 07. 2023 18:27:14
Saj na tem grebenu ni nobenih hakelcov za orientacijo. Morda pristop na greben Velikega stolpa, kjer je več varijant. Še najboljša je kar direktna po poševni gredini. Če niste šli na vrh Velikega stolpa, imaš tam še dolg. nasmeh
(+1)všeč
lijaneja18. 07. 2023 18:45:40
Mhm, poleg Velikega stolpa je dokaj blizu še Glava pod Planjo, malce dlje pa Prisankova Goličica, Mali Prisank...velik nasmeh
(+1)všeč
taubi419. 07. 2023 12:37:08
Kot je napisal že Tone, smo se v soboto zjutraj odpravili prečit greben od Goličice do Planje. Do vrha Goličice smo potrebovali 3 polne ure. Tonetu in ostalim trem se je vzpon vlekel kot kurja čreva predvsem zato, ker je bil moj tempo hoje precej počasnejši kot so ga oni sposobni.
Na vrhu smo se opasali in šli iskat prvo varovališče. Takoj z vrha smo zavili v prvo desno grapo in šli po njenem desnem pobočju. Ko ni šlo več naprej smo jo prečili na levo stran po strmem skrotju in rušju. Po rami smo se spustili cca 20 metrov in pod njo naleteli na prvo varovališče pritrjeno na močno rušje. Anže je tam takoj pripravil dve 60m dolgi vrvi za spust po njima. Prvi se je spustil Anže, takoj za njim pa jaz in Tone po tem ko sta naju Leja in Nejc prekontrolirala. Z Goličice do vznožja Germlajta so trije zaporedni spusti po vrvi dolgi po cca 40 metrov. Z vsemi tremi smo se zamudili eno uro in pol. Iz grape smo se nato ob skalnem grebenu po travi povzpeli na zeleni Germlajt v pol ure. Gora ima južno pobočje povsem travnato in pod kotom 30 stopinj tudi čisto ravno. Na grebenu pa pade navpično proti stranski grapi Mlinarice. Vrh Germlajta je skalnat, nato pa se greben nadaljuje z tremi, štirimi zelenimi vršički.
Tudi v zajedo proti Kanceljnom smo se spustili po vrvi. Prvo varovališče se nahaja desno pod drugim vršičkom, sredi stene cca 30m niže pa še drugo. Ker smo imeli 60m dolge vrvi, smo se lahko do tal spusili z enim samim spustom. Nato je sledilo sestopanje po grapi desno navzdol. Po kakšnih 50-tih metrih sem prišel do mesta kjer bi nenavezan sestopal verjetno "s polnimi hlačami". Ko pa me je sin Anže varoval sem sestopil brez problemov. To dvoje varovanj skupaj je trajalo dobro uro in pol. Od tu naprej pa se ni videlo kakšnega pametnega prehoda. Tone se žal ni spomnil nobene stvari ispred sedmih let, ko je greben prečil z Dragotom. Tu pa je stopil na sceno Nejc s svojim telefonom. Na njem je imel naložene vse slike Filipa Culjaka iz leta 2020. Vgotovil je da so slike 28, 29 in 30 slikane točno s tega mesta kjer stojimo mi. Vsa čast mu. Previdno smo se vzpenjali po ozki polički levo okrog rame Velikega stolpa Kanceljnov in naprej do najtežjega dela vzpona nanj. To je grapa na Tonetovi sliki št. 43. Plezarija do tu naj bi bila 2.-3. stopnje, ta grapa pa 4. To bo verjetno držalo, saj sem do grape nenavezan priplezal brez problemov. Sredi te grape pa sem nekoliko "zmrznil". Ko sem se navezal, pa sem tudi ta del z nekoliko več truda preplezal brez pomoči. Ta grapa se je končala na grebenu kjer je sledilo takoj 20m strmega spusta. Z veliko previdnosti bi se verjetno lahko brez varovanja spustili vsi, toda ker je bil štrik že pri roki, smo se povarovali. Dvajset minut kasneje smo že stali na vrhu Kanceljnov.
Ura je bila pol petih, pred nami pa še najtršji oreh - Prevčev stolp (Grdoba mu pravi Tone). Kanceljni so z njim povezani z ozkim dobrih 10m dolgim grebenom. Takoj za njim smo prišli do točke od koder ne gre nikamor več. Anže je predlagal direktno po navpični steni navzgor, kar pa meni vsekakor ni bilo všeč. K sreči je bil Nejc spet tisti ki je zagledal pravo smer. Desno je vodila vodoravna, komaj vidna, polička nad katero je Nejc zagledal tudi dva klina za vpenjanje kompletov. Nejc je na prvem klinu napravil varovališče, Anže pa je z dvema štrikoma splezal ozko navpično poč dolgo 5 - 10m in naprej po nekoliko lažjem pobočju do mesta kjer je lahko udobneje varoval. Za njim sem plezal jaz. Po Miheliču naj bi bila smer med 4+ in 5-. Tu čez pa jaz brez sinove pomoči in brez enega oprijema kompleta, verjetno ne bi prilezel. Povsem izčrpan sem obsedel za nekaj minut, nato pa zlezel še čez vršnji greben na vrh. Za menoj je plezal Nejc z dvema novima štrikoma, na koncu pa še Tone in Leja. Sledil je še spust v Hruško.Zanj potrebuješ dve 60m dolgi vrvi, v nasprotnem primeru moraš v steni narediti še eno varovališče. Mi nobenega narejenega nismo videli. Ker je že zmanjkovalo časa sv z Lejo takoj po spustu nadaljevala proti Planji, saj sva vedela da naju bodo ostali trije lahko dohiteli. Med najinim vzpenjanjem pa se je začela spuščat megla. Na vrhu male Planje sva počakala na ostale tri, nato pa smo se skupaj spustili po skrotju v sedlo med Planjama. Na veliko ni enostavne poti. Lahko greš v prvo grapo in nekaj metrov više prestopiš desno v drugo, ali pa takoj v drugo kjer nad zagozdeno skalo prilezeš na isto mesto. Od tu je še dobrih deset metrov krušljivega poplezavanja in si na vrhu. Ko smo stali na vrhu se je megla razkadila in obsijali so nas še zadnji sobotnji žarki. Napravili smo še nekaj slik in odhiteli proti Pogačniku. Dvajset do desetih smo bili v koči.
Cela tura je trajala 15 ur. Spusti po vrvi so nam vzeli 5 ur, dva varovana vspona uro in pol in počitki na vrhovih dobro uro in pol. Kot je napisal že Tone, se morava lepo zahvaliti najinim mladim spremljevalcem, saj brez njih tega podviga prav gotovo ne bi doživela. Anže je odplezal vse smeri naprej in nas povaroval in pripravil vsa varovališča, Nejc je bil nezmotljiv navigator in podiralec varovališč, Leja pa je pedantno preverjala, če sva s Tonetom varno navezana. Za naju je skrbela kot da bi bila njena očeta. Hvala vsem trem.
Mihelič je v Slovenskih stenah napisal da je to naš najzahtevnejši greben. Jaz se stem povsem strinjam. Najzahtevnejši in najbolj divji. Najlepši pa zame ostaja greben Bavških Pihavcev.
(+9)všeč
cenc19. 07. 2023 12:40:47
Tone, prave "cvetke" se imas pred seboj ( Mali Prisank, Glava pod Planjo), razen Goličice , ki ni nič posebnega. Ampak pri tej tvoji kondiciji vse to ne bo problem.
(+1)všeč
dprapr19. 07. 2023 14:11:18
Uh, ste se “naabzajlali”. nasmeh
V bistvu je nujen samo 30m spust v Hruško.
Kot najtežji greben pa je bil verjetno mišljen z direktnim dostopom na Veliki stolp Kanceljnov iz škrbine pod Germlajtom.
(+1)všeč
lijaneja19. 07. 2023 17:15:01
Drago, za spust v Hruško smo porabili 55m (krat 2) štrika, na Veliki stolp Kanceljnov nismo šli.

Vinko, zmanjkalo mi bo časa. Moja hribovska ura kaže pet do dvanajstihnasmeh.

Izredno lepo in doživeto si napisal, Ivo. In z natančnimi opisi po spominu. Meni se je dobro zasidral le hladen pir v Pogačniku.velik nasmeh Upam, da me še kdaj povabiš na podobno avanturo, preden popolnoma zarustam.
(+1)všeč
Page:123
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies